Palestina, novi cmok v grlu koalicije

Parlamentarni odbor za zunanjo politiko je včeraj začasno prekinil razpravo o priznanju Palestine, saj vlada o tej temi še ni sprejela stališča. Kljub temu pa je stališče ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca že zelo jasno: Palestino je treba priznati takoj. Preostala koalicija je za zdaj bolj ali manj tiho. Predsednik republike je zadržan.

Karl Erjavec Foto: STA
Karl Erjavec Foto: STA

LJUBLJANA > Razlog za prekinitev seje, ki jo je odbor za zunanjo politiko začel na pobudo poslanske skupine Levica, je postopkovni. Odbor pred odločanjem potrebuje stališče vlade, ta pa stališča še ni sprejela. Kot so predsedniku odbora Jožefu Horvatu sporočili iz kabineta predsednika vlade, podatke o tem, kako bi priznanje vplivalo na Slovenijo, še pridobivajo. Predvidoma bo vlada o tej temi odločala sredi februarja.

Pahor je zadržan

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, ki zagovarja takojšnje priznanje Palestine, trdi, da je gradivo že zbrano in da bi ga vlada lahko obravnavala že ta teden. Erjavec je po seji povedal, da ne pričakuje, da si bo vlada s priznanjem Palestine premislila. “Dejstvo je, da je ta koalicija že pred časom napovedala, da bo v tem mandatu priznana Palestino. To je zelo jasno povedal tudi predsednik DZ in podpredsednik stranke SMC,” je dejal. Erjavec vztraja pri priznanju ne glede na svarila, da takšna poteza Palestini ne bi koristila, Sloveniji pa bi lahko škodovala, saj bi v očeh EU in ZDA izpadla kot država, ki namesto skupne evropske zunanje politike ubira svojo pot. Slovenija zavezništva potrebuje tudi za uveljavitev arbitražne razsodbe, poudarjajo v SDS in NSi.

Erjavec se je o Palestini pogovarjal z ministrskimi kolegi iz drugih EU držav. Trenutno nobena ne predvideva priznanja Palestine, čeprav so priznanju naklonjene.

Do priznanja Palestine je zadržan tudi pri predsedniku republike Borut Pahor. Njegov svetovalec Ernest Petrič je povedal, da Pahor podpira priznanje, vendar ne v okoliščinah, ki bi namesto k rešitvi vodile k zaostritvi odnosov z Izraelom. Pahor bi si pri tem vprašanju želel aktivnejše vloge EU.

Slovenija mora vztrajati pri načelu dveh držav, a pri tem skrbeti za svoje nacionalne interese, je izpostavil Petrič. “Temeljno vprašanje je, ali slovensko priznanje ta trenutek res pomeni pomoč pri reševanju palestinskega vprašanja na miren način,” je dejal. Tudi on je posvaril, da bi utegnilo priznanje Palestine oslabiti Slovenijo znotraj EU.

Notranje vzpodbujeni zunanji minister

“To je tisti pragmatizem, ki na koncu povozi vsa načela,” na te pomisleke odgovarja Matej Tašner Vatovec iz Levice. Prepričan je, da bi slovensko priznanje Palestine pomenilo spodbudo za nadaljevanje zastalega bližnjevzhodnega mirovnega procesa.

Na seji se ni oglasil nihče iz Cerarjevega kabineta, zgovorni pa niso bili niti člani odbora iz vrst koalicije. Izpostavil se je le predsednik DZ Milan Brglez, ki pričakuje, da se bo proces priznanja “nadaljeval bolj odgovorno, kot se je pričel”. Po njegovem mnenju bi bilo za interese Slovenije bolj primerno, če bi razprava potekala za zaprtimi vrati. Pri vztrajanju zunanjega ministra, da bi do priznanja moralo priti takoj, gre, kot pravi, bolj za “notranjepolitične spodbude” kot pa za “razumevanje mednarodne skupnosti in zunanje politike”. Brglez sicer meni, da bo postopek priznanja Palestine končan še v tem mandatu. DZ bi lahko o tem razpravljal na marčevski plenarni seji, “če bodo seveda vsi pogoji izpolnjeni”, je dejal.


Najbolj brano