Slovenski futsal je dobro organiziran

V prihodnjih dneh bo v Sloveniji v ospredju futsalsko evropsko prvenstvo, ki ga bo med 30. januarjem in 10. februarjem gostila Ljubljana. Slovenija bo jutri prvenstvo odprla v tekmi s Srbijo. V skupini bo igrala še z Italijo, v četrtfinale bosta iz skupine napredovali prvi dve ekipi.

LJUBLJANA > Futsal je v Sloveniji ob poplavi športov kar malce zapostavljen, čeprav se v zadnjem desetletju odgovorni zelo trudijo za njegovo popularizacijo.

Zgodovina futsala v Sloveniji se je začela leta 1984, ko se je takrat še mali nogomet priključil pod okrilje NZS. “Takrat je bil znan tudi prvi neuradni državni prvak. Takrat se je začela voditi neka evidenca, statistika, igrali pa so še po sistemu 5+1. Naprej je prvenstvo potekalo po turnirskem sistemu,” je začetke orisal sekretar slovenske reprezentance Stane Kokalj in pojasnil nadaljnji razvoj in širitev tega športa pri nas.

Slovenci na EP z eno zmago

Slovenska futsalska reprezentanca bo med 30. januarjem in 10. februarjem gostiteljica evropskega prvenstva. Čeprav je na lestvici že kar nekaj let med najboljšo evropsko deseterico, jo stavničarji uvrščajo “le” na deveto mesto med 12 reprezentancami stare celine, ki se bodo pomerile za naslov. V slovenskem taboru si želijo priti do četrtfinala. S tem bi Slovenci ponovili doslej največji uspeh iz Belgije 2014, kjer so kot edini premagali poznejše prvake Italijane (3:2) in po porazu proti Špancem (0:4) v četrtfinalu končali na skupnem šestem mestu. Takrat je Slovenija ob Italiji imela v skupini še Azerbajdžan, proti kateremu je izgubila s 6:7. Na vseh drugih EP, na katerih je nastopila (2003, 2010, 2012 in 2016), je tekmovanje končala po skupinskem delu. Doslej ima tako na EP le eno, najvišji poraz pa je doživela na EP 2003, ko je proti Čehom izgubila s 3:8. Skupaj je prvenstvih stare celine nabrala enajst porazov. Na svetovnih prvenstvih Slovenije še ni bilo. Sicer je slovenska vrsta doslej skupno odigrala 244 uradnih tekem, zadnjo 6. decembra lani proti Portugalski, ko je na nekakšni generalki za EP v Stožicah izgubila proti favoriziranim Portugalcem na čelu z zvezdnikom Ricardinhom s 4:6.

“Leta 1996 je futsal uradno prišel pod okrilje NZS. Takrat se je začel normalen ligaški sistem z desetčlansko prvo ligo. To je bila še prva malonogometna liga, ker besede futsal še nismo toliko uporabljali. Hkrati z ligo je zaživelo tudi pokalno tekmovanje, takoj zatem druga liga, v sezoni 1998/99 pa smo začeli tekmovanje mladih, najprej z U-16. Danes tekmujejo ekipe U-13, U-15, U-17, U-19, v drugi ligi, prvi ligi in pokalnem tekmovanju,” je futsalsko paleto pojasnil Kokalj, sicer referent za futsal pri NZS.

Dodal je, da so ves čas znali hitro slediti smernicam v evropskem oziroma svetovnem futsalu in da jim mnogi zavidajo sistem delovanja. “Predvsem na razvojnem turnirju in kvalifikacijah za olimpijske igre mladih, ki bodo letos v Argentini, smo bili ena redkih reprezentanc, ki je imela v ekipi futsal igralce. Češka je, denimo, prišla z nogometno ekipo. Če pogledamo Balkan: Hrvaška se je prebudila šele v zadnjih dveh letih, Srbija sploh nima tekmovanj mladih in tako naprej,” je poudaril Kokalj.

Glede na našteto, Kokalj meni, da je slovenski futsal nad evropskim povprečjem. “V Uefi je 55 držav, futsal jih igra 52. Verjetno jih ni veliko, ki imajo podoben sistem kot mi, torej od najmlajših do članskih ekip. Pustimo države, kot so Italija, Španija, Portugalska, ki so bile glede tega že precej pred nami, ampak zagotovo sodimo v prvo tretjino,” meni Kokalj. Dodaja, da to potrjuje tudi stanje Slovenije na jakostnih lestvicah. “Od leta 2005 smo korak za korakom začeli napredovati in s selektorjem Andrejem Dobovičnikom smo prišli do zdajšnjega položaja, ko smo sedmi na evropski in 13. na svetovni lestvici. To je domet, ki ga bo težko preseči.”

Za samo prihodnost futsala v Sloveniji skrbi tudi strategija NZS do leta 2020. Pri tem je EP priložnost, da klubi privabijo nove, mlade igralce, mogoče tudi, da se zapolnijo sive lise v nekaterih večjih mestih po Sloveniji, tudi v Ljubljani, kjer resnega futsala praktično ni.

NZS ima prek 40.000 registriranih nogometašev, futsalistov je 3586 futsalistov, med njimi je tudi 244 deklet. “Govoriti o neki številki, ki bi nas zadovoljila, je težko. Če bi jih imeli 5000, bi bilo to za nas fenomenalno. Je pa težko kaj napovedati glede tega,” poudarja Kokalj in meni, da bo zelo težko futsal pri nas postal profesionalen, kot je na primer v Rusiji, Italiji, Španiji, Portugalski, Poljski ...

“Tudi v naši nekdanji skupni državi, v Srbiji, Črni gori, BiH so načeloma profesionalci po klubih. Mogoče zato, ker je tam 300, 400 evrov na mesec dovolj za življenje. Pri nas pa neke profesionalne ekipe v Sloveniji v bližnji prihodnosti ne vidim,” glede tega ni preveč optimist Kokalj, ki je pojasnil, da pri nas klub v prvi ligi lahko sezono izpelje s približno 25.000 do 30.000 evrov, da pa se znesek lahko - predvsem ob okrepitvah iz tujine - hitro približa 100.000 evrom. Litija je v najboljših časih porabila med 100.000 in 120.000 evrov na sezono. Stroški uradnih oseb in kotizacija klub stanejo med 7000 in 8000 evrov na sezono.

---