Brez novega daljnovoda do Istre bodo ladje še brnele

Koprčani bi imeli še največ koristi, če bi ladje v pristanišču ugasnile motorje in se priključile na električno napajanje s kopnega. To namreč pomeni manj izpustov in motečega brnenja, ki ga povzročajo nekatere ladje. Projekt za to nastaja, a prav kmalu še ne bo zaživel, saj je prvi pogoj za njegovo uresničitev nov 110-kilovoltni daljnovod do Istre.

Odpri galerijo

KOPER > Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič še ne more napovedati, v kolikšnem času bi ga lahko prostorsko umestili in zgradili. Brez novega daljnovoda električno napajanje ladij ni mogoče, saj je sedanje omrežje prešibko. Ena ro-ro ladja za prevoz avtomobilov, denimo, ob vsakem prihodu v pristanišče, porabi 800 kilovatov električne energije.

V Luki Koper se s tem projektom resno ukvarjajo. Koliko bi to stalo, še ni znano, računajo pa tudi na evropski denar. “Zavedamo se odgovornosti, ki jo imamo do prostora, v katerem delujemo, in vplivov, ki jo ima naša dejavnost v okolju. V okviru tega projekta trenutno preučujemo tehnične rešitve, ki pa morajo biti usklajene z ladjarji,” je povedal predsednik uprave Dimitrij Zadel.

Neptune Lines, največji ladijski prevoznik avtomobilov v Sredozemlju, za katerega je Koper v zadnjih 20 letih postal ena najpomembnejših luk, je eden od partnerjev tega projekta. Vlaga v okolju prijaznejše ladje in je pripravljen tudi v nadgradnjo ladij za električno napajanje s kopnega, seveda če bodo pristanišča to napajanje omogočala. “Tovrstna nadgradnja ene ladje namreč stane več kot 400.000 evrov,” je povedal Nikos Paternakis, direktor za operativo pri ladjarju Neptune Lines. Napajanja z elektriko s kopnega mora biti za ladjarja cenejše od sedanje porabe goriva med mirovanjem na privezu. Paternakis je povedal, da njihova flota v Koper pripluje približno 110-krat na leto, vsaka ladja tu ostane približno dva dni, in to pomeni skupaj 820 ton goriva; če bi strošek goriva odpadel, bi v Kopru skupaj prihranili skoraj pol milijona dolarjev na leto. “Pogosto slišimo, da ladijski prevoz onesnažuje. To je zmotno. Če upoštevamo količine, ni tako; na tono prepeljanega tovora je to najbolj okolju prijazen prevoz,” je včeraj v koprski Pretorski palači še zatrdil Paternakis.

Tam so namreč predstavili mednarodni projekt Elemed, v katerega so vključeni grška Killini in Pirej, ciprski Limasol in Luka Koper, ki se ga je poleg predstavnikov jadranskih pristanišč in koprske občine udeležila tudi evropska komisarka za promet Violeta Bulc.

---