“Ostajamo največji”

Matjaž Lovišček, ki je po 17 letih na čelu Šahovskega kluba Nova Gorica zamenjal Stojana Karerja, tokrat z nekoliko drugačnimi očmi spremlja dogajanje na Hitovem turnirju.

Matjaž Lovišček: “Veseli smo, da smo turnir ohranili in ga 
bomo tudi vnaprej. Načrti  so dolgoročni.” Foto: Aleš Sorta
Matjaž Lovišček: “Veseli smo, da smo turnir ohranili in ga bomo tudi vnaprej. Načrti so dolgoročni.” Foto: Aleš Sorta

NOVA GORICA > Stalna zasedba, ki smo je bili vajeni v predstavitvah turnirja, se je v zadnjih dveh letih občutno spremenila. ”Prihaja kralj Matjaž,” je malo v šali malo zares navrgel Štefan Krapše, ki sicer ostaja v vodstveni ekipi turnirja, na katerem najbolj odgovorna vloga čaka 33-letnega Matjaža Loviščka. S šahom, matičnim klubom in novogoriškim turnirjem je sicer povezan že od malih nog. Po igralski, sodniški, trenerski vlogi ter krajšem obdobju, v katerem je bil tajnik kluba, je novembra postal predsednik ŠK Nova Gorica in se takoj soočil z najbolj odmevnim dogodkom pod klubskim okriljem, tradicionalnim Hitovim šahovskim turnirjem.

> Kakšen turnir si torej lahko obetamo?

“Zanimiv in gotovo tudi kakovosten. Ostajamo največji šahovski turnir vsaj do poletja, ko se obeta okrepljena zasedba v Portorožu. Ko sem bil še aktiven šahist, je bilo tovrstnih turnirjev po Sloveniji več. Spomini uhajajo na Bled, Ptuj, v Ljubljano. Veseli smo, da smo turnir ohranili in ga bomo tudi vnaprej. Načrti so dolgoročni.”

> Torej ni bojazni, da bi Goriška v kratkem ostala brez turnirja?

“Denar je vedno težava. Svoj čas smo že razmišljali, da bi turnir izpeljali v okrnjenem obsegu z nižjim denarnim skladom, a dokler je ozračje spodbudno, bomo vztrajali v takšnem formatu. Za sabo imamo nekaj zvestih pokroviteljev, ki imajo posluh za šah, vsakič pa nam uspe pritegniti še kakšnega novega.”

> Bi se lahko vrnilo zlato obdobje, ko so novogoriški turnir obiskovali sloviti velemojstri, med katerimi se vam je le za las izmuznil Viktor Korčnoj?

“Če bi povečali nagradni sklad, bi verjetno pridobili nekaj velemojstrov, ki seveda ciljajo na denarne nagrade. Na prvi pogled bi bil turnir bolj privlačen, vprašanje pa je, kakšne bi bile dolgoročne koristi za novogoriški šah. Močnejši velemojstri namreč zahtevajo tudi druge ugodnosti.”

> Kako pa je z domačimi velemojstri, ki v zadnjih letih na novogoriškem turnirju sodelujejo le izjemoma?

“Veliko ljudi me sprašuje, zakaj je tako. Razlogi so različni. Eni ne morejo dobiti dopusta v službi, drugi niso več tako šahovsko dejavni, tretji imajo drugačne prioritete. Z izjemo ožjega svetovnega vrha se v šahu ne obračajo milijoni. Če si do 30. ali 35. leta še niso ustvarili družine in dobili redne službe, potem je profesionalno šahiranje še mogoče. V nasprotnem si je težko vsak mesec izboriti teden dni dopusta. Jano Krivec, ki predava na fakulteti, letos čaka šahovska olimpijada, za katero bo gotovo porabila dva tedna dopusta. Ana Srebrnič se mudi v Gibraltarju v vlogi sodnice. Kiti Grosar ni več tekmovalno vpeta, je pa vključena v delo z mladimi v klubu.”

> Bi lahko šel kdo po stopinjah Solkanca Jureta Boriška, ki si je prav na novogoriškem turnirju utiral pot do najvišjega šahovskega naziva?

“Podmladka v klubu ne manjka, šahovski krožki so dobro obiskani. Res je, da že nekaj let nismo vzgojili velemojstra, a to ne gre čez noč in ni samoumevno. Naša naloga je, da z mladimi dobro delamo, potem lahko pričakujemo, da bodo šahisti v prihodnje uspešno zastopali klubske barve. Ta čas najbolj izstopa 18-letni Mitja Zamar Kodelja, ki mu le malo manjka, da bi dosegel rating FIDE mojstra.”


Najbolj brano