Statistika (ne) laže

Slovenski rokometaši, ki so evropsko prvenstvo končali na osmem mestu, niso dočakali zaključnih bojev za medalje. Zato je po šestih tekmah še toliko bolj zanimiv primerjalni vpogled v ekipni in posamični učinek.

ZAGREB > Statistika marsikaj prikriva, a tudi odkriva. Vsak selektor ima seveda svoj pristop. Veselin Vujović je kljub poškodbam poskušal ogreti na delovno temperaturo veliko večino svojih izbrancev, pri čemer jim je odmeril različna bremena, vloge in minute. Slovenski selektor z besedami in dejanji v prvi vrsti poudarja kolektiv, zato velja pod drobnogled vzeti moštveni učinek. Slovenija je na šestih tekmah zabila 162 golov, kar jo uvršča na šesto mesto po številu doseženih zadetkov.

Na vrhu lestvice je Norveška s 191 goli, kar zavoljo hitrega sloga igre, ki ga gojijo Vikingi, ni presenetljivo. Norvežani so s Španci sprožili tudi največ strelov (298) proti tekmečevim vratom. Bolj pomenljiv bi utegnil biti podatek o učinkovitosti. Na vrhu je Hrvaška s 70 odstotki, kar gre pripisati tudi taktiki napadov z igralcem več, ki se je je neredko posluževal selektor Lino Červar. Slovenija je za 162 golov potrebovala 259 strelov. S 63-odstotnim izkoristkom je v tej razvrstitvi četrta. Francozi, ki se lahko pohvalijo s šestimi zmagami, so tik pod vrhom v obeh kategorijah. Zabili so 189 golov iz 288 poskusov, kar pomeni 66-odstotni izkoristek.

Na “fair play” lestvici posameznih ekip so Španci s 24 minutami kazni najbolj športna ekipa. Slovenija je izmed dvanajstih moštev, ki so odigrale šest tekem, na samem repu z 78 minutami kazni. Tem pa velja prišteti še tri rdeče kartone.

Pravijo, da lovorike na velikih tekmovanjih prinaša igra v obrambi. Ekipe so se sicer merile v različnih okoliščinah, ki jih je težko primerjati, a vendarle. Po šestih tekmah oziroma dveh skupinskih delih je najmanj golov prejela Španija (143), ki so ji slovenski rokometaši z naskokom natresli največ zadetkov (31) na eni tekmi. Špancem sledijo Nemci (145), Danci (148), Švedi (153) in Francozi (156). Slovenska obramba je prejela 161 golov, kar nemudoma povežemo z vratarskim učinkom. Največ žog (73) je ubranil Norvežan Torbjörn Bergerud, kar je tudi posledica hitrejših zaključkov norveške reprezentance. Bolj je pomenljiv odstotek ubranjenih strelov. Od vratarjev, ki so branili na vseh šestih tekmah, ima najvišjega (40) Danec Jannick Green. Za odstotek ga prekaša le Urh Kastelic, ki pa je branil samo na zadnjih dveh tekmah prvenstva. Matevž Skok je na 15. mestu (32 odstotkov), tik za njim pa je Urban Lesjak (31), ki je ubranil tri od osmih sedemmetrovk.

Tudi lestvica strelcev je lahko relativna, odvisna od minut na igrišču, (zadetih) sedemmetrovk, posamične vloge v moštvu in ekipne moči. Po šestih tekmah je na vrhu Čeh Ondrej Zdrahala s 43 goli pred Norvežanoma Kristjanom Björnsnom (37) in Sandrom Sagosnom (32). Prvi slovenski strelec je Miha Zarabec, ki si deli 16. mesto s 23 goli. Po odstotkih zadetih strelov so praviloma najvišje krilni igralci. Gašper Marguč je dosegel 19 golov s 76-odstotnim učinkom, Izolan Borut Mačkovšek pa jih je kot tretji slovenski strelec na zunanjem položaj prispeval 18 s 60 odstotnim učinkom. Najvišjega ima španski krožni napadalec Adrian Figueras, ki je od 19 strelov zgrešil le enega.

---