Evropski prestolnici kulture 2018 sta Valletta in Leeuwarden

Evropski prestolnici kulture (EPK) sta letos Valletta, glavno mesto Malte, in Leeuwarden, središče nizozemske pokrajine Frizija. Najmanjša evropska prestolnica je prestižni naslov dočakala temeljito prenovljena, zato pričakuje še več turistov, v Leeuwardnu pa napovedujejo, da bodo mesto spremenili v oder, celo provinco pa v “laboratorij Evrope”.

V Leeuwardnu bodo oktobra odprli veliko razstavo o Margarethe Zelle, ki je zaslovela kot  vohunka   Mata Hari.
V Leeuwardnu bodo oktobra odprli veliko razstavo o Margarethe Zelle, ki je zaslovela kot vohunka Mata Hari. 

VALETTA, LEEUWARDEN > V Valletti, slikovitem mestecu s 6000 prebivalci, ki je vpisano na Unescov seznam kulturne dediščine, so za Evropsko prestolnico kulture zagotovili največjo investicijo v zgodovini neodvisne Malte - v prenovo mesta so vložili več kot 50 milijonov evrov, med večjimi projekti pa je tudi muzej umetnosti, ki ga bodo odprli sredi leta.

Neenotno navdušenje

Otvoritvene slovesnosti so trajale teden dni, končale pa so se minuli konec tedna. Med drugim je nastopila slovita katalonska skupina La Fura dels Baus, na stopnicah trga sv. Janeza je bilo slišati zborovsko simfonijo, na različnih lokacijah so bile organizirane razstave in dnevi odprtih vrat, v sklopu katerih so obiskovalci odkrivali najzanimivejše zgodovinske kotičke v mestu. V projektu Valletta 2018 bo sodelovalo približno tisoč umetnikov iz različnih držav, številni dogodki - festivali, razstave, koncerti ter gledališke in plesne predstave - pa bodo skozi vse leto napolnili tudi druge kraje po otoku.

A navdušenja nad letošnjo kulturno prestolnico ne delijo vsi. Predvsem po družbenih omrežjih se vrstijo mnenja, da Malta nima vzroka za slavje. Oktobra lani je bila namreč v eksploziji avtomobila ubita preiskovalna novinarka Daphne Caruana Galizia, ostra kritičarka malteškega premierja Josepha Muscata in njegovih laburistov.

Odprta skupnost

“V Leeuwardenu bo mogoče začutiti in uživati Evropo,” napoveduje eden od organizatorjev EPK Jelle Burggraaff. Frizijci želijo med drugim pokazati, kako se lotevajo težav podeželske regije, kot so revščina, staranje prebivalstva, klimatske spremembe in izumiranje podeželja. Leeuwarden želi postati laboratorij Evrope, v katerem bodo Frizijci pokazali, kako je mogoče prihodnost oblikovati na svoj način, kreativno in pogumno. “Evropi lahko veliko ponudimo,” meni Burggraaff. Z otvoritvenimi prireditvami bodo začeli ta konec tedna, organizatorji pa si želijo, da bi se v letošnjem letu mesto, ki sicer ni takšno kulturno središče kot Amsterdam ali Rotterdam, dodobra usidralo na kulturni zemljevid.

Dogodke, ki se bodo zvrstili skozi leto, povezuje slogan Odprta skupnost, ob lokalnem prebivalstvu pa bo sodelovalo približno 300 umetnikov z vseh koncev sveta. Njihov oder ne bo le historični Leeuwarden s svojimi slikovitimi kanali, uličicami in hišami, ampak celotna Frizija, ki jo zaznamujejo ravnina in prostrano nebo, številni kanali in obmorska pokrajina ter očarljive vasi in mesta.

Obmorska pokrajina bo prizorišče projekta Sense of Place, ki bo združil okoli 50 umetniških del. Ta bodo po besedah umetniškega vodje in priznanega gledališkega ustvarjalca Joopa Mulderja ponovno vzpostavila povezavo med morjem in ljudmi, ki je bila prekinjena z gradnjo nasipov. Septembra bodo uprizorili eno največjih produkcij, ki nastaja pod okriljem EPK Leeuwarden, glasbeno-gledališko predstavo De Stormruiter (Jezdec na belem konju), v kateri bo imelo osrednjo vlogo sto konjev frizijske pasme. Oktobra pa bodo v Muzeju Frizije odprli veliko razstavo Ženska in mit, ki bo obiskovalcem približala razburljivo življenje in osebnost ene najbolj znanih prebivalk mesta Margarethe Zelle (1876-1916), ki jo večina pozna po vzdevku Mata Hari.


Najbolj brano