ZZZS: zavračanje ni avtomatizem

Kljub novim merilom o obremenjenosti zdravnikov v osnovnem zdravstvu ZZZS poudarja, da odklanjanje zavarovancev le na podlagi glavarinskega količnika (GK) ni možno. Letos bo ZZZS ob širitvi zdravstvenih timov družinskih zdravnikov v koprski enoti (od Postojne do Pirana) dodatno financirala štiri nove ambulante. Širitev je skladna z mrežo osnovnega zdravstva, zanjo je odgovorno zdravstveno ministrstvo.

ZZZS načrtuje letos v svoji koprski enoti štiri nove ambulante 
družinske medicine in en dodatni šolski dispanzer.  Foto: /
ZZZS načrtuje letos v svoji koprski enoti štiri nove ambulante družinske medicine in en dodatni šolski dispanzer.  Foto: /

V obsežnem pojasnilu ZZZS navaja, da je za mrežo zdravstvene dejavnosti odgovorno zdravstveno ministrstvo, o njej so se nedavno dogovarjali vsi deležniki v zdravstvu. “ZZZS je dejavnost dolžna ustrezno financirati in razvijati obračunske modele za zagotavljanje dostopnih in kakovostnih zdravstvenih storitev,” pravi direktor sektorja za informiranje v ZZZS Damjan Kos.

Pri tem omenja spremenjeno ureditev glede možnosti zdravnikov na primarni ravni, da odklonijo izbiro zavarovane osebe, sprejeto lani jeseni na podlagi sporazuma med vlado in Fidesom . Ta je bolj naklonjena zdravnikom in še vedno upošteva glavarinske količnike (GK). V upravičenih primerih lahko zdravniki tudi odklanjajo zavarovance, a podlaga za te izračune je po novem slovensko povprečje, ne pa razmere v posameznih enotah ZZZS, kjer je ZD oziroma zaposleni zdravnik.

“Odklanjanje je upravičeno le v izjemnih, redkih primerih”

Kos opozarja tudi na pojavljajoče se napačne interpretacije: “Zdravniki, ki presežejo obremenitev 2100 GK, ne smejo avtomatično odklanjati bolnikov. Odklanjanje je upravičeno le v izjemnih, redkih primerih, upoštevaje pogoje iz določbe splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017,” navaja Kos.

Tako mora ZD poskrbeti za nove razpise za zaposlitev zdravnikov, se potegovati za nove specializacije, vrzeli reševati s pogodbeno zaposlenimi upokojenimi zdravniki ... Vse to naj bi pomagalo razbremenjevati preobremenjene zdravnike. Merilo je doseženih 2100 glavarinskih količnikov (GK), a Kos dodaja, da ne gre za goli avtomatizem.

Trenutno 42 odstotkov zdravnikov v splošnih ambulantah, otroških in šolskih dispanzerjih v državi ne presega obremenitev slovenskega povprečja (gre za skupaj 571 zdravnikov). 28 odstotkov zdravnikov ne presega obremenitve 2100 GK (torej 376 zdravnikov). “Tako imajo zavarovanci možnost za svoje osebne zdravnike izbrati v Sloveniji skupno še 571 zdravnikov,” sporoča Kos. Seznam zdravnikov je objavljen na spletni strani ZZZS, pod rubriko zavarovanec.zzzs.si/wps/portal

V primeru težav ZZZS ljudem priporoča, naj pritožbo naslovijo vodstvu ZD, kjer si želijo izbrati osebnega zdravnika. Če pritožba ne bi bila uspešna, pa naj se za pomoč obrnejo na območno enoto ZZZS, kjer deluje zdravnik oziroma ZD.

ZZZS bo letos zagotovil financiranje dodatnih 43 splošnih ambulant in tudi desetih otroških ter šolskih dispanzerjev v Sloveniji, za kar bo namenil dodatnih 6,5 milijona evrov. V koprski enoti ZZZS bodo prebivalci pridobili eno dodatno splošno ambulanto za Koper, eno za Postojno in dve za Sežano, pa tudi en dodaten otroški oziroma šolski dispanzer za Koper.

Ministrstvo: prehod bo postopen

Slovenija po številu zdravnikov nasploh in tudi v osnovnem zdravstvu močno zaostaja za EU, sporoča zdravstveno ministrstvo. Za načrtovanje in razporejanje zdravnikov na terenu pa so odgovorni zdravstveni domovi (ZD). Letos bo po vsej državi možna širitev teh ambulant za vsaj 30 do največ 60, nekaj tudi na Primorskem.

Zdravstveno ministrstvo sporoča, da je za načrtovanje ter razporejanje posameznih zdravnikov in njihove razpoložljivosti predvsem odgovorna vodstva ZD. Glede na povprečje EU 28 Slovenija zaostaja za drugimi državami po številu zdravnikov, in to tako v osnovnem zdravstvu kot na bolnišnični ravni. Zato je zdravstveni svet že konec leta 2013 sprejel poseben dokument za področje javne mreže v osnovnem zdravstvu. Na tej podlagi so izračunali preskrbljenost z zdravniki in ugotovili tudi, da je ta glede na območja zelo različna.

Izračun med drugim razkriva tudi, da v državi primanjkuje 1136 zdravnikov oziroma izvajalcev. Iz mreže izhaja, da je v letu 2013 primanjkovalo približno 90 zdravnikov v osnovnem zdravstvu. Glede na kriterij - GK s ciljem 1500 opredeljenih oseb ali 2000 GK na zdravnika v ambulanti družinske medicine do leta 2018, bi že zdaj potrebovali od 400 do 450 dodatnih zdravnikov družinske medicine. Število je namreč odvisno tudi od upokojevanja zdravnikov. Na področju pediatrije pa bi že do letošnjega leta potrebovali od sto do 125 specialistov pediatrije za osnovno zdravstvo.

Zdravniška zbornica je zato v soglasju z ministrstvom že med letoma 2013 on 2015 razpisala več specializacij iz družinske medicine in pediatrije. Tako naj bi v kratkem specializacijo zaključilo 58 specializantov družinske medicine, v letošnjem letu pa še novih 110.

Ministrstvo sporoča tudi, da bo letos “možno širiti 30 do 60 novih ambulant družinske medicine v vsej Sloveniji. Razdelitev, ki je nared, temelji na preskrbljenosti prebivalcev z navedenima programoma in doseganju števila GK na tim v izpostavi, kakor tudi na podatkih zdravniške zbornice o predvidenih zaposlitvah specializantov, ki bodo letos zaključili specializacijo”.

Tudi ministrstvo opozarja (ob tem se sklicuje na splošni dogovor), da kljub novim normativom, ki izhajajo iz GK, posamezni zdravnik, ko doseže opredeljeno obremenitev, ne more kar samovoljno zavračati novih bolnikov. Dodaja pa, da je cilj postopoma približati se novim standardom - obremenitvi 1500 GK na zdravnika, hkrati pa tudi zagotavljanju novih ambulant družinske medicine.


Najbolj brano