Eni temu pravijo doslednost, drugi birokratski umor

Sedem prijaviteljev na lanski razpis Mestne občine Nova Gorica za kulturne projekte je ostalo brez izplačil. Razlogi se med seboj rahlo razlikujejo, a vzrok težav je večinoma napačno razumevanje razpisnih rokov. Ustvarjalci, ki so prireditve izpeljali in tudi izpolnili ter poslali poročila, so jezni in žalostni ter občinski upravi očitajo nerazumno birokratsko togost. V oddelku za družbene dejavnosti pri mestni upravi pa se branijo, da so ravnali po pravilih, ki so jasna in vsem znana.

NOVA GORICA > V preteklem letu je občina z razpisom ponujala 60.000 evrov za projekte v kulturi. Na razpis so se prijavili društva, samostojni kulturni ustvarjalci in zavodi.

V prijavi so morali navesti, kdaj bodo izbrane projekte izvedli, in ta termin so kasneje vnesli tudi v pogodbe med občino in kulturniki. Denarja izbrani prijavitelji niso dobili vnaprej, temveč šele po tem, ko so dejavnosti izvedli ter občini poslali poročilo skupaj z dokazili o poravnanih računih. Za poročanje sta bila navedena dva roka. Načeloma je bilo treba to opraviti 30 dni po projektu oziroma najkasneje do 30. novembra. Tisti, ki so delali še v zadnjem mesecu leta, pa so imeli čas za končno poročilo do 22. decembra. In tu se je zapletlo do te mere, da je skoraj tretjina od 60 tisočakov ostala na računu občine.

Prihodnjič bo bolje

Pred dnevi je mestna občina objavila letošnji razpis za projekte v kulturi. Znesek ostaja enak, 60.000 evrov, vendar ga bodo, kot zagotavlja Saksidova, z rebalansom povečali za dvajset tisočakov. Spremenjena je tudi vsebina. Na primer to, da bodo prijavitelji del denarja za projekte dobili vnaprej in bodo zato svoje delo lahko lažje načrtovali.

“Novoletno darilo”

Kulturno umetniško društvo Krea je bilo na razpisu uspešno z dvema projektoma: s Svetlobno gverilo, ki so jo izvedli zgodaj jeseni, in z delavnico animiranega filma, ki so jo pod streho spravili v začetku decembra. Za prvi projekt so oddali delno poročilo, po drugem pa končno. A tik po novem letu so od občine namesto izplačila denarja dobili obvestilo, da so zamudili roke. V prijavi so namreč napovedali, da bodo drugi projekt končali do konca novembra. In zato do podaljšanega roka sploh niso bili upravičeni. Kar pomeni, da so s končnim poročilom zamudili.

“Delno poročilo smo poslali 8. novembra, ter v dobri veri, da je za končno poročilo še čas, začeli pripravljati drugi dogodek. Če bi nas iz občinske uprave nekdo vsaj opozoril, da smo že v zamudi, tega ne bi naredili. In si prihranili stroške,” pojasnjuje predsednik društva Tomaž Belingar. Denar so založili sami in tako ostali z 8000 evri minusa. “Ne vem, kako bo društvo v prihodnje sploh delovalo. Nas so birokratsko umorili,” je razočaran predsednik skupine, ki je pomemben ustvarjalec dogajanja v Novi Gorici.

KUD Krea na delno poročilo ni dobil nikakršnega, ne pisnega ne ustnega odziva. Podobno se je zgodilo Kinoateljeju, ki je svoj festival Nagrada Darka Bratine. Poklon viziji zaključil prav zadnjega novembra ter zato končno poročilo oddal nekaj dni kasneje. “Končno poročilo smo oddali po datumu, določenem v pogodbi, saj je bil dan roka oddaje, 30. november, tudi naš zadnji dan vsebinskih aktivnosti. Smo pa zato pravočasno poslali vmesno poročilo, na katerega ni bilo odziva, čeprav je to pogodbena obveza občine,” pojasnjujeta vodja festivala Mateja Zorn in direktorica zavoda Orjana Velikonja Grbac.

Pregovorna dlaka v jajcu

Belingar ne zanika, da so bili površni pri branju pogodbe. Ampak opozarja na dvoje. Prvič na to, da v pogodbi ob rokih piše, da bo projekt “predvidoma” izveden v navedenem roku. Ter drugič, da prijavitelji niso ustanove s svojimi računovodji in tajnicami in da je njihovo delo v veliki meri prostovoljno. Zaradi česar bi bila dolžnost občinskih uslužbencev, da jim pri spoštovanju formalnosti pomagajo z nasveti in strokovno podporo, kar se je v preteklih letih tudi dogajalo.

Miha Kosovel, ki je ostal brez 1500 evrov, poudarja, da je to tudi na nacionalni ravni nekaj povsem običajnega: “Tako z ministrstva za kulturo kot z Javne agencije za knjigo nas dosledno opozarjajo na roke.” Uspešna izvedba izbranih projektov je konec koncev skupni interes prijavitelja in financerja. “Prihodnje leto je posvečeno ustvarjalnosti mladih. Kje pa so? Se kdo sprašuje, zakaj kulturni ustvarjalci izgubljajo vsakršno voljo za delo?” razmišlja Kosovel.

“Po teh zapletih smo se vnovič spraševali o smotrnosti lastnega početja in imamo resne pomisleke, ali bi se v prihodnje sploh še prijavljali na ta razpis,” potrjuje Tadej Stolić iz društva Morgan. Ostalo je brez sredstev zato, ker je svoj dogodek namesto samostojno organiziralo v koprodukciji: “Najbolj nas je zmotilo, da si uprava ali bolje rečeno pravna služba, katera je sprejemala dokončne odločitve, od oktobra lani, ko smo oddali končno poročilo, kljub našim večkratnim pozivom in njihovi obljubi, da se bomo sestali, ni vzela časa za sestanek. Izgovarjanje zgolj na pravne in zakonske posledice se nam zdi pretirano in le enostransko usmerjeno. Kje je tu javno dobro, da tretjina sredstev, namenjena kulturi, ostane neizkoriščena?”

Ostal je le logotip

Kratki eksperimentalni film z naslovom Od-dvojenost je projekt društva Teater na konfini in priznanega režiserja Mihe Nemca. Predstavili so ga na novoletnem knjižnem sejmu, posnet je v Gorici in Novi Gorici. “S projektom smo sprva nameravali začeti junija, a ker smo v službah in imamo vsi obveznosti, se je izteklo tako, da smo z delom začeli šele septembra,” pojasnjuje Nemec in opozarja na neživljenjskost pravil, ki tare vse prijavitelje. Večina je dobila le delček denarja, za katerega so prosili, kar pomeni, da so se morali, če so hoteli vseeno izpeljati celoten projekt, zanašati na dobro voljo in prijateljske usluge. Kar močno otežuje izvedbo. Nemec izpostavlja še absurd: “Film ima v odjavni špici logotip mestne občine. Občina ga je celo objavila na svojih spletnih straneh.” Plačala pa ga ni.

Aktivist Goriške.si, sicer tudi glasbenik in producent na Mednarodnem glasbenem tekmovanju in festivalu Svirél, ki ga organizira Zavod lepih umetnosti UPOL, Gorazd Božič, je povezal predstavnike sedmih zavrnjenih prijaviteljev ter skuša rešiti, kar se rešiti da. “Naše društvo sicer ni imelo tovrstnih težav, ampak čutim solidarnost do kolegov, ker dobro vem, kako je delati v kulturi,” pojasnjuje. Prepričan je, da se da z nekaj dobre volje zaplet rešiti. Pričakuje, da se bo občinska uprava odzvala na pobudo za sestanek in pogovor. Sicer namerava Goriška.si zadevo sprožiti tudi v mestnem svetu. “Umetnost in kultura sta nekaj lepega. Ob takih stvareh pa se ustvarjalci počutimo, kot da delamo nekaj grdega. Da smo nekakšni kriminalci, ki jih je treba nadzirati,” razmišlja Božič in še vedno upa, da je moč poiskati trezno rešitev.

Red je red

V občinski upravi napovedujejo, da bodo primere reševali posamično. “Tudi nam je zelo hudo zaradi tega, kar se je zgodilo,” zagotavlja podžupanja, zadolžena za kulturo, Ana Zavrtanik Ugrin. Vendar pa vodja oddelka za družbene dejavnosti Marinka Saksida opozarja: “Roki so bili zelo jasno napisani tako v razpisni dokumentaciji kot v pogodbah. Dolžnost prijaviteljev je, da jih upoštevajo.” In večina je to tudi storila brez kakršnihkoli težav, pravi Saksidova.

Če bi izplačali denar zamudnikom, bi kršili zakon ter ogrozili veljavnost razpisa. Na oddelku sicer priznavajo, da je letos ostalo bistveno več neizplačanega denarja kot v preteklih letih. In je lahko to tudi posledica tega, da oddelek pri komunikaciji s prijavitelji ni bil tako aktiven. A pričakovati, da bi občinski uradniki upravičence opozarjali na njihove dolžnosti, je, zagotavljata obe, glede na količino občinskih razpisov povsem nerealno.

Upravičenci se na drugi strani sprašujejo, koliko je realno pričakovati, da se bodo kulturniki, ki delajo zastonj ali za drobiž in so v veliki meri odvisni od uslug ter dobre volje, strogo držali rokov. In koliko pravično je, da so zaradi manjših nedoslednosti tako strogo kaznovani. Pa še, kako bo s takim odnosom do ustvarjalcev Nova Gorica kandidirala za Evropsko prestolnico kulture. “Povezovanje tega zapleta s kandidaturo za EPK je povsem nekorektno. Ker gre za popolnoma različni zadevi,” opozarja Zavrtanik Ugrinova.

Kot slikovito pravi Štolič, pa se “nevladni organizatorji in producenti dobesedno spreminjamo v mecene s praznimi žepi in ranjenim zanosom.” In zadnji zaplet je le najnovejši simptom dolgoletnega nerazumevanja uprave do zunajinstitucionalne kulture. Ne glede na to, da v občinski upravi trenutno nimajo nikakršnega občutka krivde, je to torej rana, ki jo bodo vsekakor morali pozdraviti.

---