O “uspelo faliranem” mestu

Revija Razpotja, eno zadnjih papirnatih primorskih križišč za kritični razmislek o sodobnem prostoru in času, je te dni izšla v podobi posebne jubilejne številke, posvečene 70. obletnici gradnje novega mesta ob meji. Pod naslovom Razpotja Nove Gorice je tako luč sveta ugledala monografija, v kateri na skoraj 150 straneh pero brusi rekordno število Novogoričanov.

NOVA GORICA > Tokratna številka Razpotij, ki jih izdaja Društvo humanistov Goriške, vsekakor presega pojem “revija”. Pa čeprav je že ta beseda v času domnevnega zatona tradicionalnih medijev, usihanja bralne kulture in pešanja dosledne, humanistično žlahtne publicistike precej laskava. Kot poudarja Blaž Kosovel, ki revijo ureja v tandemu z bratom Miho Kosovelom, je odlika praznične številke tudi v tem, da je zelo domača. Pod besedila se je podpisalo 23 Novogoričanov, kar je morda rekordna prisotnost prebivalcev mesta in okolice znotraj enega para platnic. Poleg tega so revijo opremili štirje domači ilustratorji.

“To je poseben tip zbornika, ki ni zgolj zgodovinski pregled, temveč prinaša tudi veliko spominov na življenje v mestu tudi tistih, ki ne živijo več v njem, a priznavajo mesto kot prostor, ki jih je ustvaril,” dodaja Blaž Kosovel. Izhodišče za razmislek in za praznovanje obletnice nasploh je seveda vprašanje, kaj in kje Nova Gorica sploh je. “Na neki svojstven način imamo v Novi Gorici opravka z ruševinami, vendar ne z ruševinami mogočne preteklosti, temveč nerealizirane prihodnosti,” razmišlja Blaž. Miha pa definira Novo Gorico kot “uspelo faliran projekt”, kajti: “Medtem ko se je Nova Gorica trudila postati mesto, ki si ga je od začetka postavila za cilj, je nepričakovano, ne da bi opazila, postala mesto, povsem drugačno od načrtovanega, a zaradi tega bolj kompleksno, zanimivo, unikatno.”

Ta unikatnost se odraža tudi v 24 prispevkih. Temeljna dejstva o gradnji mesta je prispeval zgodovinar Branko Marušič. Njegova kolegica Petra Kolenc je napisala zgodbo o znameniti Pesmi graditeljev Nove Gorice, tako imenovani brigadirski himni. Arhitekt Tomaž Vuga je zarisal arhitekturne in urbanistične zasnove mesta. Od osnov se zbornik premika k najrazličnejšim vidikom doživljanja identitete mesta. Zapisi segajo od zelo osebnih, intimnih esejističnih pogledov do analitičnih razmislekov o novogoriških značilnostih, denimo igralništvu, ki ga premišlja mladi raziskovalec Jure Ramšak, in edinstveni mestni javni plastiki, ki jo oriše direktorica Kulturnega doma Pavla Jarc. Pogled v prihodnost, poudarja Blaž Kosovel, je osmišljanje prijave za Evropsko prestolnico kulture izpod peresa predsednice projektne komisije, režiserke Nede Rusjan Bric. Izvirni zaključek pa je besedilo zgodovinarja Renata Podbersiča, futuristični esej o turističnem obisku v Veliki Gorici.

Mestna občina Nova Gorica je kot generalni pokrovitelj omogočila, da je društvo občanom podarilo nekaj brezplačnih izvodov. Trenutno je revijo moč naročiti pri uredništvu, kmalu pa bo na policah knjigarn.

---