Rok Biček: kako biti del družine in kako biti del družbe

Zdi se, da je vse, česar se loti, ne le popularno, temveč tudi kakovostno. S filmom Razredni sovražnik je pometel s konkurenco na Festivalu slovenskega filma leta 2013. Že prej je pomagal pri montaži nagrajenega filma Kratki stiki in kratkega Kdo se boji črnega moža?Janeza Lapajneta. Produciral je film Srečno, Orlo režiserke Sare Kern - in nazadnje lani osupnil s filmom Družina, za katerega smo skorajda mimogrede izvedeli, da ga je pripravljal deset let.

Prizor iz filma Družina
Prizor iz filma Družina 

Družina je dobila nagrado kritikov v Locarnu, postala najboljši film 20. FSF in bila nominirana za najboljši dokumentarec na lanskem festivalu v Sarajevu.

Rok Biček se je rodil leta 1985 v Novem mestu. Študiral je na AGRFT, kjer je bil tudi slušatelj PoEtike, občasne akademije za raziskovanje režije pod mentorstvom Janeza Lapajneta, s katerim je kasneje tudi sodeloval. Prvi samostojni film je bil kratki Dan v Benetkah, ki ga je posnel (in napisal) leta 2008.

Razredni sovražnik z briljantnim Igorjem Samoborjem je prišel na sceno leta 2013. Film, ki se brez obotavljanja ukvarja s pomembnimi vprašanji izobraževanja, je posvečen igri mačke in miši med novim mnogo prestrogim učiteljem in razredom, navajenim na prijateljevanje z učitelji. Konflikt pride do vrhunca, ko ena od učenk naredi samomor - in seveda je priročno okriviti učitelja. Gre za film o družbi, ki skoraj histerično išče krivca za vsako stvar, ki se zgodi, a je obenem nesposobna najti krivdo v svojem ustroju. V sebi. Družbi, ki noče vzpostaviti inštrumentov, da bi našla krivca. Je tudi film, ki ne mara poceni sentimentalnosti in patetike. Verjetno je nemogoče pri tako mladem režiserju (in dveh celovečercih) zares napovedovati dolgoročne smernice zanimanja, a vendarle se že tukaj nakaže zelo pomembna smer režiserjevega zanimanja: kaj družba odobrava in česa ne, kako pride do odločitev, kako pretočne so meje med idejo družine in družbo. Pri tem je še posebej zanimivo, da desetletni projekt Družina priča o naraščanju istega zanimanja - očitno gre za režiserja, ki je zelo zvest svojim obsedenostim, a je po drugi strani nadvse pripravljen vprašanja raziskovati iz različnih zornih kotov.

Biček je Družino začel snemati med študijem. (Obstaja kratek film.) Hotel je videti odraščanje, vzgojo v družini s posebnimi potrebami oziroma z downovim sindromom - kako se takšna družina (ne) vključi v družbo. Toda kasneje ga je bolj začel zanimati izjemnež, “edini normalen fant” v tej družini, Matej. In Biček je začel snemati njegovo zgodbo. Ključne besede filma so spet odraščanje in vzgoja, izobraževanje. Toda to je daleč od Richarda Linkaterja, ki je za film Fantovska leta (Boyhood) z igralci sproti pisal scenarij za fiktivno življenje neke družine, to je diametralno nasprotje. Je spremljanje pravih ljudi in (povsem oseben) poskus uvidenja, kako zanimiv scenarij se bo spisal sam od sebe oziroma v določenih trenutkih z vmešavanjem režiserja v odločitve družine. Rok Biček v izjavi za javnost čudovito pove: “Družina vsekakor ni dokumentarec. Film se ni podredil ničemur bolj pomembnemu od mojega okusa, mojega užitka, čustva, presenečenja, določenega strahu ali katerega drugega občutja, katerega intenzivnost bi zdaj, ko je prvi naval ob odkritju že mimo, precej težko upravičil.” Torej dokumentarec, ki ni dokumentarec (kot se pretakajo meje med družbo in družino), se ne ustraši ničesar, nobenega pogleda. Začne se z rojstvom in nadaljuje, med drugim, z Matejevim odnosom z mladoletnim dekletom, najbolj se osredotoči na Matejev boj za hčer Nio. Biček se zaveda očitka voajerstva, toda temu očitku ugovarja razumno. Po njegovem je recimo TV-oddaja Tednik polna podobnih zgodb, a jih za gledalčevo razumevanje prilagodi. Nujno potrebujemo filme - ali vizualne stvaritve - ki se bodo resničnosti “poklonili”; vizualije, ki se bodo zavestno izogibale poenostavljenemu pripadanju črno-belim perspektivam.

Družina ni dokumentarec, a prav tako ni art film. Je bogata drama iz slovenskega okolja, katere srce bije, kot narekujejo okoliščine prav pred vašimi očmi.

Film bodo predvajali v art mreži od 11. januarja.


Najbolj brano