Denar za sadike, traktor in hlev
Goriška
12. 01. 2018, 06.01
, posodobljeno: 21. 01. 2018, 20.42
Občina Ajdovščina je konec decembra objavila javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva. Prijave sprejema do 31. januarja. Na voljo je 30.000 evrov za nepovratno denarno pomoč in 15.000 evrov za subvencioniranje obrestne mere posojil. Lani je prejela 17 vlog, vlagatelji so denar namenili urejanju pašnikov, oljčnikov in drugih trajnih nasadov, nakupu mehanizacije, naprav in opreme ter za novogradnjo hleva.
Lani je bilo največ zanimanja za urejanje pašnikov. Foto: Alenka Tratnik
AJDOVŠČINA
> Letošnji razpis se po vsebini ne razlikuje od predhodnih, v katerih je občina v zadnjih dvajsetih letih v kmetijstvo vložila več kot poldrugi milijon evrov.
Se pa letos obeta nekaj sprememb pri merilih, pogojih in višini sofinanciranja posameznih naložb.
30.000 evrov ponujajo za nepovratno denarno pomoč in 15.000 evrov za subvencije posojil
Med drugim velja, da bodo do denarja upravičene le naložbe na območju ajdovske občine, prosilci za nepovratno denarno pomoč naložbe tudi ne smejo začeti pred prijavo na razpis.
Precej širok seznam
Kot je pojasnil vodja oddelka za gospodarstvo in razvojne zadevena občini Janez Furlan, so seznam ukrepov in spodbud zastavili dovolj široko, da se lahko v njih najde skoraj vsak, ki želi vlagati v kmetijsko dejavnost. “Nekatere omejitve seveda so, saj mora občina upoštevati pravila sheme državne pomoči, ki jo za posamezno finančno obdobje potrjuje ministrstvo za kmetijstvo.”
Pomoč zajema nepovratni denar in ugodna posojila. Tudi letos bo občina državno pomoč dodelila za gradnjo in prenovo objektov za rejo živali, nakup in postavitev zaščite pred vremenskimi ujmami, ureditev novega nasada ali obnovo nasada, nakup in postavitev rastlinjaka, nakup opreme za rejo živali, čebelarjenje, urejanje pašnikov, posodobitev mehanizacije in nakup opreme za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Razpis vključuje tudi pomoč “de minimis”. Občina z njo spodbuja naložbe v predelavo in prodajo pridelkov in izdelkov s kmetij, turizem na kmetijah ter druge dejavnosti, ki so povezane s tradicionalnimi znanji, storitvami in izdelki na kmetijah. Tu se v prihodnje obetajo nekatere novosti, saj občina napoveduje izdatnejšo podporo razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
“Naša želja je, da bi denar razdelili, zato res spodbujamo kmetijska gospodarstva, da izkoristijo razpis. Upamo, da bomo dobili 20 popolnih vlog z dobrimi naložbami. Gospodarska rast se popravlja, verjamemo, da se bo to zgodilo tudi v kmetijstvu,” je še povedal Furlan.
Lani manj zanimanja
Lani je bilo zanimanja manj. Na razpis je prispelo deset vlog za nepovratni denar, šest za posojila s subvencionirano obrestno mero in ena za posojilo po shemi pomoči “de minimis”. Občina je dodelila dobrih 25.000 evrov državne pomoči v obliki nepovratnega denarja, vlagatelji so koristili 8900 evrov. Upravičenci so nepovratni denar namenili urejanju pašnikov, oljčnikov, za nasade kakijev, marelic, matičnjaka, novogradnjo hleva in nakup specialne opreme za vrtnarstvo, s posojili so kupili vakuumsko napravo, pnevmatsko stiskalnico, traktorje, silos z opremo ter specialne stroje.
Kot domneva Furlan, so vzroki za manjše zanimanje verjetno različni. “Od zapletov z zadrugo in Agroindom do menjave generacij in prenosa kmetij na mlade prevzemnike. Ti se bodo morali odločiti, ali se bodo s kmetijstvom ukvarjali profesionalno, kar je trend, ali ne. Možnosti za razvoj so, zlasti v vrtnarstvu in sadjarstvu, kjer raste zavedanje o pomenu lokalno pridelane hrane. Upamo, da bodo tudi naša prizadevanja obrodila sadove.”
Virtualna tržnica se še ni prijela
Eden od ukrepov občine na tem področju je tudi virtualna tržnica. Ta deluje dobro leto, vsebino so nadgradili z dodatnimi pridelki in izdelki, a med ponudniki in kupci se aplikacija še ni prijela. “Zakaj, še ne vemo, a se bomo potrudili, da se njena prepoznavnost in uporaba povečata,” je še napovedal vodja oddelka za gospodarstvo in razvojne zadeve.
Kmetijski pridelovalci, ki so se udeležili predstavitve, so opozorili, da pogrešajo povezovalni člen, ki bi organiziral odkup, združeval ponudnike in spodbujal uporabnike k večjemu nakupu lokalno pridelane hrane.