Prvi mladi varuhi so že pri svojih čredah

S pomočjo projekta Life DinAlp Bear so letos dvanajstim rejcem pašnih živali sofinancirali nakup pastirskih psov. Za zdaj se še navajajo svojega dela in varovanja čred, izkušnje vzrediteljev in tistih, ki že imajo pastirske pse, pa kažejo, da je to učinkovit način varovanja drobnice pred zvermi.

Aleš Sedmak je vzreditelj tornjakov, zanesljivih varuhov 
čred.
Aleš Sedmak je vzreditelj tornjakov, zanesljivih varuhov čred.  

JURŠČE, ZAGORJE > Iz prvega “projektnega” legla pastirskih psov tornjakov, ki ga je lani imela psička Lora vzreditelja Aleša Sedmaka z družinske kmetije na Jurščah, je na območja po Sloveniji, kjer so velike zveri, odšlo osem mladičev. Vsi so že v družbi pašnih živali in že varujejo drobnico, seveda pa se tudi še učijo. “Pomembno je, da so se veliko naučili že v prvih dveh mesecih, ko smo jih že navajali na bližino živali, ki jih bodo kasneje varovali. Zdaj, ko so pri novih lastnikih, pa jih še vedno spremljamo in svetujemo rejcem,” opisuje Sedmak. Delo mladih tornjakov je, kot kaže, učinkovito, saj v njihovi prisotnosti niso zabeležili napadov zveri.

Psička Lora pa je na Silvestrovo skotila novo leglo in pri Sedmakovih zdaj na nove črede čaka še sedem mladih tornjakov. Tako kot Lora je tudi njihov oče izkušen in delaven tornjak, zato Sedmak pričakuje, da bodo zrasli v dobre pastirske pse.

Med petimi vzreditelji pastirskih psov, ki sodelujejo v projektu Life DinAlp Bear, je s Primorske še Anita Tomšič s kmetije Tomšič iz Zagorja pri Pivki. Njena kraška ovčarka Loti je novembra skotila pet mladičev, dva bosta postala varuha črede in sta v okviru projekta že odšla k novima lastnikoma. “S čredo sta se srečala že pri nas, zdaj bodo imeli glavno nalogo pri vzgoji novi lastniki. Menim, da pastirski psi zelo dobro varujejo črede pred napadi zveri. Tudi pri nas nismo nikoli imeli pokola, ko smo imeli psa. Je pa bolje, če je psov več,” pravi Tomšičeva.

Poleg tornjakov in kraških ovčarjev so v sklopu projekta rejcem pašnih živali pomagali še pri nakupu dveh šarplanincev. “Do zdaj je bilo oddanih dvanajst psov, cilj do konca projekta, to je junija 2019, je vsaj 20 psov,” pravi Tomaž Berce z Zavoda za gozdove Slovenije, ki je vodilni partner v projektu. “Povpraševanje po pastirskih psih je veliko, pozimi je tudi pravi čas za mladiče, ki jih je tako lažje vključiti v čredo, ker imajo rejci več časa za opazovanje psov in njihovo aktivno vzgojo,” še dodaja. Pastirskih psov namreč lastnik ne more kar spustiti v čredo, ampak se mora vsaj prvi dve leti precej posvečati njihovemu učenju. A izkušnje kažejo, da se delo obrestuje in da v bližini čred, ki jih varujejo psi, ni toliko zveri.


Najbolj brano