Združenje zdravstvenih zavodov: razpad zdravstva zaradi prenizkih cen

Čeprav se je lani vlada pogosto hvalila, kako zdravstvu zagotavlja vse več denarja, je konec decembra Združenje zdravstvenih zavodov te trditve postavilo na laž. Z analizo ugotavlja, da je premajhno financiranje sistema posledica diskriminatornega odnosa vlade do zdravstva, zato bodo v rdečih številkah ob bolnišnicah kmalu še vsi zdravstveni zavodi. Ukleščeni so v agonijo preživetja, kar že občutijo tudi bolniki.

LJUBLJANA > Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije (ZZZ) po besedah njegovega direktorja Metoda Mezka ugotovitev ne niza na pamet, opira se na podrobno analizo vzrokov za primanjkljaje javnih zavodov ter na predlog ukrepov za stabilizacijo poslovanja.

Ključ: cene

“Vrsto let sicer strpno opozarjamo strokovno javnost na naraščanje izgub v poslovanju in na velike likvidnostne težave zdravstvenih zavodov, a zaman,” poudarja Mezek. ZZZ predlaga nujen sprejem ukrepov za dolgoročnejšo sanacijo poslovanja. ”Ključen in nujen je dvig cen zdravstvenih storitev. Ni dovolj le pokritje izgub iz preteklih let, kar je omogočil zakon o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, ki bo zagotovil finančno pomoč bolnišnicam z izgubami,” opozarja Mezek.

Člani združenja so direktorji vseh javnih zdravstvenih ustanov. Kot poudarjajo, je interventni zakon le gašenje požara, a žarišča, ki bodo zdaj zdaj vzplamtela, ni pogasil. Zato predlagajo zvišanje cen storitev za nazaj, že za lansko leto. Te cene so namreč že vrsto let znižane. V podkrepitev tem ugotovitvam so izdelali analitičen prikaz “Posledice podfinanciranosti zdravstvenega sistema” in ga poslali vladi ter zdravstvenemu ministrstvu.

Ob bolnišnicah tonejo tudi zdravstveni domovi

“Dokument jasno dokazuje, da smo na pragu izjemno velikih finančnih težav v poslovanju javnih zavodov, in to ne le bolnišnic, temveč tudi zdravstvenih domov,” dodaja Mezek.

Podatki se nanašajo na obdobje od leta 2009 do vključno celotnega lanskega leta. “Iz dokumenta je razvidno, da bi se cene zdravstvenih storitev moralE dvigniti že za lansko leto, kar je mogoče, če bi pristojni takoj ukrepali,” pristavlja sogovornik.

Nezanemarljivi so podatki, da je pritisk bolnikov na zdravstvo vse hujši. Izvirajo iz dejstva, da je Slovenija pretežno starajoča se družba, zdravstvo pa dodatno dražita še razvoj medicine in farmakologije, ob tem pa je bolnikom treba omogočiti najsodobnejše načine zdravljenja. “Zato bi temu moralo slediti ustrezno financiranje, a pri nas se dogaja nasprotno: po kriznem obdobju med letoma 2009 in 2014 (takrat je bilo zdravstvu odvzetih kar 1,7 milijarde evrov in se je zgodilo še znižanje cen, neplačilo presežkov realiziranega programa dela, neplačilo zakonskih obveznosti iz naslova povišanja stroškov dela in DDV) so bile lani cene zaradi uravnavanja poslovanja blagajne ZZZS še dodatno znižane! Pristale so celo na ravni leta 2014,” izpostavlja Mezek.

Spametovati ZZZS

Člani združenja se sprašujejo, ali se bo kdo od odgovornih končno zganil in ukrepal tudi pri ZZZS, saj je ta doslej obilno pripomogla h katastrofalnim razmeram v javnih zavodih.

Mezek našteva: “Raven financiranja zdravstva - financer je ZZZS - se uravnava s plačilno sposobnostjo te blagajne. Ta pa zadnje desetletje ni sposobna zagotavljati zakonsko določenih obveznosti, naloženih zavodom. V ceni zdravstvenih storitev zavodi nimajo plačanih vseh stroškov dela, predvsem tistih ne, ki jih narekuje zakon.”

Za primere navaja odpravo treh četrtin plačnih nesorazmerij, plačilo regresa in plačilo napredovanja. Omenja, da je tako celo kršena zakonodaja: “Predpisi določajo, da je cena dela eden od elementov določanja cene zdravstvenih storitev,” poudarja sogovornik. “Čakajo pa nas še dodatne zakonske zahteve. Zdravstvo je v primerjavi z drugimi področji v javnem sektorju v izrazito diskriminatornem položaju. V tem, proračunsko financiranem sektorju so vsem drugim dejavnostim omenjene spremembe pri stroških dela priznane v proračunskih izplačilih, v zdravstvu pa je spoštovanje zakonskih določil odvisno izključno od finančnega stanja ZZZS.”

Začarani krog sklepajo celo takšna izkrivljanja, da se zakonski in dogovorjeni stroški dela prevalijo na ceno zdravstvene storitve, ta pa ostaja nespremenjena. Zato je združenje sprožilo tožbene zahtevke zaradi nespoštovanja predpisov.

“Država bo slej ko prej morala začeti povečevati denar za zdravstveno dejavnost,” meni Mezek. “To so storile že vse razvite države, s katerimi se nenehno primerjamo.”

---