Ošpice so zelo nalezljiva nevarna bolezen

Ošpice, povzroča jih virus, so zelo nalezljiva nevarna bolezen z možnimi zapleti in smrtjo. Pojavljajo se, ker se delež cepljenih znižuje. Balkan je eno od žarišč, vključno s Srbijo. Od tam se je vrnil okuženi otrok, ki se zdravi v kliničnem centru v Ljubljani. 4. januarja pa je oboleli starš pripeljal otroka na Pediatrično kliniko. Najboljša zaščita je cepljenje, pri nas del obveznega cepljenja otrok. Stopnja precepljenosti je v Sloveniji že upadla na 90 odstotkov, najslabša je v Ljubljani in Kopru.

Zdravniki poudarjajo, da je edina dobra zaščita cepljenje, 
cepijo se lahko tudi odrasli.  Foto: Leo Caharija
Zdravniki poudarjajo, da je edina dobra zaščita cepljenje, cepijo se lahko tudi odrasli.  Foto: Leo Caharija

SLOVENIJA, SVET > Izbruhi ošpic so na območjih, kjer cepljenje ni urejeno in ni obvezno ali pa jih necepljeni ob selitvah zanesejo tudi drugam. Že več let se nekateri starši tudi pri nas obveznemu cepljenju izmikajo in mu nasprotujejo. Zato v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svarijo, da se stopnja precepljenosti nevarno niža, zlasti na ljubljanskem območju in v Kopru. Za primerno splošno zaščito pred nalezljivimi boleznimi bi moralo biti tudi zoper ošpice cepljenih 95 do 98 odstotkov prebivalstva, a je ta stopnja že zdrsnila na 90 odstotkov.

Okužba, kužnost in možni zapleti

Pred uvedbo obveznega cepljenja so se epidemije ošpic v Sloveniji pojavljale vsaki dve do pet let in trajale tri do štiri mesece. Ošpice so bile ošpice najpogostejša nalezljiva bolezen in leta 1968 je postalo cepljenje obvezno. Zadnja epidemija v Sloveniji je bila v letih 1994 in 1995. Zadnja leta se pojavljajo posamični uvoženi primeri bolezni.

Bolezen se prenaša neposredno ali posredno s kapljicami izločkov okuženega (kihanje, kašljanje). Oboleli je kužen že vsaj štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po njem. Od okužbe do prvih znakov bolezni preteče v povprečju deset dni. Bolezen spremljajo zelo visoka telesna temperatura, glavobol, utrujenost, nahod, vnetje očesnih veznic in kašelj. Najprej se pojavijo izpuščaji v ustih in bele majhne pege na sluznici, dva tedna po okužbi pa značilni izpuščaji na koži. Vsi, ki prebolijo ošpice, so zatem doživljenjsko zaščiteni.

Največje tveganje za zaplete in smrt imajo še necepljeni dojenčki in ljudje z imunsko oslabelostjo. Zapleti se pojavijo pri približno 30 odstotkih obolelih. Zbolijo lahko vsi, ki te bolezni še niso imeli, lahko pa tudi cepljeni, a redkeje. Vzrok je lahko posledica nekakovostnega cepiva ali slabši razvoj zaščite posameznika. V Sloveniji so ogrožene generacije, ki so prejele le en odmerek cepljenja ali nobenega, rojene pred letom 1960.

Ne na vrat na nos v ambulanto

Ošpice se prenašajo s kapljično infekcijo, z neposrednim stikom z izločki dihal okuženega, redkeje zaradi stika z okuženimi predmeti. Zdravniki poudarjajo, da v primeru pojava izpuščaja, povišane telesne temperature in drugih znakov bolezni najprej po telefonu pokličite izbranega osebnega zdravnika za navodila. Takojšen obisk v ambulanti odsvetujejo, saj bi tako lahko okužili vse druge v čakalnici, zlasti tiste, ki zaradi kroničnih stanj ne smejo biti cepljeni.

Posebnega zdravila za zdravljenje ošpic še niso odkrili. Oboleli mora počivati in piti dovolj tekočine. Za zdravljenje z antibiotiki se odločijo v primeru bakterijskih zapletov (vnetje srednjega ušesa, pljučnica, akutni encefalitis ali postinfekcijski encefalomielitis).

Zaradi izmikanja slabša splošna zaščita prebivalstva

Nevarne za nosečnice

Ošpice so nevarne za nosečnice. Okužba lahko povzroči okvaro ploda. Tudi po cepljenju proti ošpicam s kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam vsaki ženski priporočajo, naj še vsaj en mesec zatem ne zanosi.

Bolezen lahko prepreči le cepljenje. Po besedah epidemiologa Borisa Kopilovića iz koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je cepljenje obvezno. Predpisana sta dva odmerka - prvi pri letu starosti otroka, drugi pred vstopom v šolo.

“Včasih pa otroka ne morejo cepiti takrat, ko je cepljenje odrejeno. Vzrok je lahko kronična bolezen, ki tega cepljenja ne dopušča (denimo rak). Cepimo s tako imenovanim živim cepivom; zoper ošpice je cepivo kombinirano še s tistim zoper rdečke in mumps,” omenja Kopilović. Cepljenje odložijo tudi, kadar otrok prav tedaj preboleva kakšno drugo bolezen in je zato načeta njegova imunost. Vendar odlog cepljenja zabeležijo in obvestijo zdravstveni inšpektorat. Dogaja pa se, da gre kdaj le za izgovor staršev, ki nasprotujejo vsem cepljenjem.

Po uradnih podatkih je na ravni EU v zadnjih dvanajstih mesecih z ošpicami najbolj okužena Romunija, ki ji sledita Nemčija in Francija. Že več mesecev je žarišče okužbe z ošpicami tudi na Balkanu, zlasti v Srbiji, a je to območje izven EU in v skupni obdelavi podatkov ni zajeto. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki te zajema iz skupne obdelave podatkov na ravni EU, je zadnje leto najhujše žarišče okužbe z ošpicami v Romuniji, kjer so doslej skupaj zabeležili 5605 primerov. Podatki se sicer iz meseca v mesec tudi spreminjajo. Romuniji sledi Nemčija z lani 952 prijavljenimi primeri okužbe. Z lani prijavljenimi 449 primeri sledijo Francija, s 375 primeri Grčija, 368 primerov je bilo v Belgiji, 188 v Združenem kraljestvu, 171 v Španiji, 166 v Bolgariji, 137 na Češkem, 91 v Avstriji. Ošpice so se pojavljale še na Poljskem (74), Portugalskem (34) Nizozemskem (17), Finskem (13) in drugod. Po podatkih NIJZ so velika žarišča ošpic v vseh državah na Balkanu, zadnje mesece sta predvsem v Srbiji ter Bosni in Hercegovini.

Znan je podatek, da je stopnja splošne precepljenosti prebivalstva zlasti v osrednji Sloveniji (širše območje Ljubljane) in v Kopru že zdrsnila s 95 odstotkov na približno 90 odstotkov. To je vzrok za skrb, saj znaša varna stopnja vsaj 95 odstotkov. Le tako naj bi bili varni tudi tisti, ki se iz utemeljenih razlogov ne smejo cepiti.

“Vsak primer, ko otroka pediater po cepilnem programu ne more cepiti, se zabeleži,” pravi Kopilović, “hkrati z navedbo staršev, zakaj otrok še ni cepljen. Prijavo prejme zdravstveni inšpektorat. Po dosedanjih izkušnjah sodeč pa je preverjanje tega organa dolgotrajno. So pa predpisani ukrepi, ki naj bi sledili, kadar se ugotovi, da gre za odklanjanje cepljenja, saj je to kaznivo.”

Preplah in klici

Izbruh ošpic v Srbiji in na Balkanu je med slovenskim prebivalstvom že decembra sprožil zaskrbljenost, zato se že več kot mesec vrstijo klici z vprašanji na vseh enotah NIJZ, tudi v Kopru in Novi Gorici. “Mnogi so med prazniki potovali v Srbijo in pred odhodom spraševali, ali se morajo cepiti zoper ošpice,” ugotavlja Kopilović.

Zdravnik Mario Fafangel iz novogoriške enote NIJZ omenja, da so se klici okrepili po novici, da je v Slovenijo pripotoval v Srbiji okužen otrok in zdaj, ko je zbolela še odrasla oseba. “Šele ob takšnih primerih se ljudje začnejo zavedati, da so nalezljive bolezni nevarne in odredba o obveznem cepljenju ni sama sebi namen. Dokler takšnih primerov ni, ljudje nasedajo agresivni propagandi zoper cepljenje. Žal se mnogi zdramijo šele, ko je nevarnost blizu in se počutijo ogroženi. takrat postanejo bolj odgovorni,” ugotavlja Fafangel.

Proti ošpicam se lahko cepijo tudi odrasli, a morajo za vsak odmerek sami plačati 21 evrov. Za otroke po cepilnem programu te stroške krije zavarovalnica ZZZS.

V obeh enotah NIJZ so se te dni že prišli cepit tudi nekateri odrasli. Še več pa jih sprašuje, kako naj ugotovijo, ali so bili cepljeni ali ne. Kot pojasnjujejo, je to zabeleženo v cepilni knjižici in v zdravstvenem kartonu pri osebnem zdravniku. Ljudje, rojeni pred letom 1960, ki ošpic niso preboleli, pa niso bili cepljeni.


Najbolj brano