Osebnost Primorske meseca decembra je Romeo Volk
Poznajo ga generacije otrok in staršev na treh osnovnih šolah, poznajo ga domačini po številnih vaseh, kjer zbira gradivo, s sinom in hčerko je doma na številnih glasbenih odrih doma in na tujem, v vsestranskega plodnega ustvarjalca pa se prelevi za domačo mizo. Zato je bilo za poznavalce njegovega obsežnega opusa skoraj presenečenje, da je Romeo Volk iz Ilirske Bistrice postal osebnost decembra s svojimi jaslicami, ki jih je poslal na razstavo v Rim.
Foto: Danijel Cek
Tudi zanj je bilo to presenečenje, vendar Romeo Volk pravi, da izredno lepo. “Če se je to že moralo zgoditi, mi je všeč, da se je zgodilo z jaslicami. To je nekaj, česar ne morem primerjati z nobeno drugo dejavnostjo, to je nekaj posebno mojega,” pravi. Sprva sploh ni vedel, da kandidira za osebnost meseca. Ko mu je o tem nekaj namigoval kolega iz službe, je mislil, da se šali, šele ko mu je sin prinesel domov časopis, je videl, da gre zares, pravi 61-letni učitelj likovne in tehnične vzgoje, ki poučuje na bistriški osnovni šoli Dragotina Ketteja, pred tem pa je učil še na osnovnih šolah v Podgradu in Knežaku.
Bralci Primorskih novic, poslušalci Radia Koper in gledalci TV Koper so nagradili njegov trud, s katerim je izdelal papirnate jaslice, ki so pristale na najbolj znani razstavi jaslic na svetu v Rimu. In očitno so jaslice pri srcu ne samo njemu, ampak celi njegovi družini. “Prve jaslice nam je naredila sestrična Zorka, ki je vlivala mavec v kalupe iz kruhovega testa. Stric Toni, mizar, je izdelal štalco in vse ostalo, tako da je vsa žlahta imela enake jaslice. Kot otrok sem dolgo časa mislil, da obstajajo samo take jaslice,” se smeje. Svoje prve jaslice je izdelal po koncu študija v začetku 80. let, prve lesene jaslice pa je izrezljal pred 25 leti. Do zdaj je ustvaril približno 20 jaslic.
Vsi decembrski kandidati
Kandidati za osebnost Primorske meseca decembra so bili še Igor Košuta, srce ljudske zamejske glasbe, piškotna vila Ajda Miška, Ljudmila Zimic, ki se je z Galerijo Rika Debenjaka Kanal ob Soči umestila na kulturni zemljevid Slovenije, in Miran Franko, ki s Sončkovim dnevom in Vikovim memorialom osrečuje otroke. Pogovoru z zmagovalcem Romeom Volkom lahko prisluhnete tudi na Radiu Koper, danes ob 11. uri.
Prihodnjo soboto, 13. januarja, pa se bo začelo glasovanje za izbor osebnosti Primorske leta 2017.
Izžrebali smo ...
Med tistimi, ki so glasovali za osebnost Primorske meseca decembra, smo izžrebali tri dobitnike nagrad Primorskih novic. Prejmejo jih Jordan Kogoj iz Ozeljana, Cvetka Bizjak iz Solkana in Ana Zorman iz Ljubljane.
Sicer pa je Romeo Volk vsestranski raziskovalec ljudskega izročila, obenem pa njegov poustvarjalec in umetnik, katerega dela temeljijo na zapuščini naših prednikov. Z že pokojnim očetom Slavkom, hčerko Nino in sinom Gregorjem je ustanovil glasbeno skupino Volk Folk, ki velja za eno najboljših poustvarjalcev ljudske glasbe pri nas. “Ta del ustvarjanja mi je tudi posebno pri srcu, saj gre za skupen družinski projekt,” pojasnjuje.
Med svojo prvo službo v Podgradu je veliko pripomogel k oživitvi škoromatov, pustne običaje je pomagal oživljati tudi v Vrbici in na Velikem Brdu. V domače “noše” je oblekel nekaj pevskih in folklornih skupin, postavil nekaj folklornih predstav, raziskal in izdelal številna pozabljena glasbila in zvočila, poslikal čebelnjak angleške kraljeve družine, ilustriral in oblikoval nešteto knjig, brošur, zgibank in drugih izdaj.
“Zato, ker živimo doma, pa tako malo vemo o sebi,” odgovarja na vprašanje, zakaj taka vnema pri raziskovanju izročila. “Zakaj bi raziskovali Indijance, če imamo pred svojim nosom toliko neraziskanega? Po mojem pa je vsak človek dolžan nekaj ustvariti tudi za svojo domačo deželo in skupnost,” pravi in dodaja, da ga jezi, ko strokovnjaki dajejo prednost tujemu in pozabljajo domače.
Dojemanje domačega kot nekaj manjvrednega po njegovem vedenju izvira še od Prešernovega časa. “Domače stvari se nam zdijo smešne in banalne. Dokaz za to je množica naših glasbenikov, ki se ukvarja s tujo glasbo. O domači pesmi velja prepričanje, da je žalostna, nikogar pa ne moti, da tudi v klapski dalmatinski pesmi le jokajo in stokajo. Malo karikiram, ampak v bistvu je tako,” razmišlja.
Podobno opaža tudi pri praznovanju božiča. “Elita nam je prej prepovedovala praznovanje božiča in postavljala jelke dan po božiču, ta ista elita nam zdaj zapoveduje, da ga moramo praznovati od začetka novembra. In ta elita se ima vselej za strašno napredno. Navadne ljudi pa imajo za zarukane hribovce. Do preprostih ljudi, do naše tradicije, do vsega, kar smo si sami izmislili ali pa vsaj dobro posvojili, imajo vzvišeno in zaničevalno držo,” je povedal Romeo, ki vse, kar je domače, postavlja na mesto, ki mu pripada.