“Na zdravje v novem letu!”

Ste se kdaj vprašali, kaj pravzaprav izrečemo, ko si veselo nazdravljamo ob posebnih priložnostih? Z “Na zdravje!” si dobesedno voščimo - zdravje. Voščiti pa pomeni nekomu zaželeti nekaj dobrega. Zaželeti pravo zdravje. Zato si tokrat ob prihajajočem novem letu vzemimo sekundo časa in resnično s premislekom in čistim srcem izrecimo te besede.

Nazdravimo s kozarčkom rujnega - za zdravje!  ivan 
merljak Foto: Ivan Merljak
Nazdravimo s kozarčkom rujnega - za zdravje! ivan merljak Foto: Ivan Merljak

Vino, s katerim nazdravljamo, je res lahko zdravje v kozarcu, če ga uživamo zmerno, ob hrani in dogodku primerno ter z razumom. Velikokrat sem že zapisala, da je v vinu toliko zdravilnih snovi, da bi ga smeli ob zmernem pitju šteti med zdravila. Toda tudi med “medikamenti” je podobno, do neke mere koristijo in zdravijo, pri neupoštevanju pravil pa škodijo.

Uživajmo vino tako, da nam bo telo hvaležno

Kaj je zmerno pitje vina? Citirala bom najprej stare Grke, ki so temelj evropske kulture, znanosti in etike. Če je znani Eubolos kot finančnik in dacar določil fizične mere pametnega pitja, eno merico za ženske in dve za moške, pa je filozof Aristotel zapisal bolj osebnostne dimenzije uživanja vina. Tako pravi, da je “sreča že sama po sebi zadosten razlog, da uživamo vino. Toda modri ljudje imajo notranji občutek, kaj je lepo in kaj zmerno pitje vina in kdaj je zaužitega dovolj. Največja modrost je zaupati tej notranji intuiciji in se ji prepustiti, da te vodi”.

Avtorici, univ. dipl. ing. živilske tehnologije, lahko vprašanja pošljete po elektronski pošti sobota@primorske.si ali po telefonu 01/518-53-45, 041/647-645.

Temu bi zlahka pritrdila, a Aristotel je na svoj način zapisal več pogojev za zdrav način pitja vina: da vino uživamo srečni, tedaj nam bo dalo še več radosti, ter da smo modri in imamo notranji občutek za zmernost, ki ga moramo seveda spoštovati. Zmerno, kulturno pitje vina je možno samo pri psihično zdravih osebah, ne pa pri odvisnih od alkohola.

Ob tem se spomnim pokojnega profesorja dr. Dražigosta Pokorna. Rekel je, da “ima zmerno pitje vina lahko varovalni vpliv pred aterosklerozo in srčno-žilnimi boleznimi. Lahko mirno trdimo, da ima kulturni pivec vina ob zdravem načinu življenja, ki vključuje tudi zdravo prehrano in redno telesno aktivnost, veliko manj možnosti za nastanek bolezni kot tisti, ki živi nezdravo, a ob popolni abstinenci od vina”.

Dr. Julij Nemanič, agronom in etnolog, prvi med vinarji Bele Krajine, pa je zapisal, da bi morali vino piti po požirkih. Le tako lahko venomer okusimo vse, kar nam vino ponuja v svoji paleti arom, vonjav in okusov.

Meja med zmernim, kulturnim pitjem ter pretiranim pitjem je nejasna in jo je težko postaviti, saj je odvisna od stanja posameznika, kulturnega okolja in razmer ob uživanju vina. Absolutne mere torej ni. Toda v splošnem velja, naj odrasel moški ne bi zaužili več kot 30 gramov, ženske pa ne več kot 20 gramov čistega alkohola na dan. In če to prevedemo v vino, potem pomeni, da naj bi moški zaužili največ tri kozarce, ženske pa dva kozarca vina na dan. Slovenski pregovor pravi: kozarček ali dva nam zdravje dá. In to si velja zapomniti.

Vino ima velik vpliv na možgane

Kdor poudarja alkohol v vinu, bo takoj omenil, da alkohol preide krvnomožgansko pregrado in omamlja možgansko dejavnost. Toda to slednje velja za čezmerno uživanje vina. Sodobne raziskave dokazujejo, da ima vino v majhnih količinah, ob zmernem pitju ob hrani, velik stimulativni učinek. Spodbuja prekrvavitev možganov in jo pospeši. To pomeni, da možgani dobijo več kisika, izostrijo se mišljenje in občutki, povečajo se ustvarjalni prebliski in izboljša se celo kratkoročni spomin, zlasti v starostni dobi. Zvečer pa kozarec vina okrepi zdrav spanec.

Alkohol v vinu upočasnjuje razgradnjo serotonina in posredno vpliva na zmanjševanje depresije. Prav tako zmanjšuje negativne učinke stresa in ustvarja dobro počutje.

Rdeče vino naj bi pri tem delovalo bolj pomirjujoče kot belo. Za dobro prekrvavitev možganov je dobro čez dan uživati bela vina, zvečer - za regeneracijo možganskih celic in krepčilen spanec - pa rdeča vina.

Zmerno uživanje vina dobro vpliva na vse organe

Poleg možganov lahko omenimo prebavo, dihanje, srce in krvna obtočila, mišice, kožo, jetra, mehur, ledvice in spolnost. Če ga uživamo zmerno, sluznice izločajo več sluzi, zato je več encimov, poveča se tek, organizem dobi več hrane. Prostornina žil se poveča in manjša je nevarnost strdkov. Zaradi pospešenega pretoka krvi v jetrih in ledvicah se organizem lažje razstrupi.

Morda je prva naloga vina, da dopolni jedi. Ko zaznamo vonj in okusimo vino, se nam začne izdatno izločati slina. Predrami se ves prebavni sistem: najprej podjezične žleze in sprožijo želodčne sokove. Starostniki, ki jim hrana rada “obleži v želodcu”, ugotavljajo, da kozarec vina ob jedi odpravi to težavo. Več želodčne kisline pomeni lažjo prebavo, posledično se poveča izkoristek beljakovin ter kalcija in vitaminov, zlasti B12. Če je želodec zdrav, se ni bati, da bomo s kozarcem vina dobili preveč želodčne kisline, saj je kislost vina skoraj enaka pH želodca. Vino spodbudi tudi izločanje žolča in prebavnih sokov v črevesju.

Zaradi obilice mineralov in vitaminov vino preprečuje osteoporozo. Ker spodbuja aktivnost inzulina in usmerja sladkor iz krvi v celice, je suho vino primerno tudi za sladkorne bolnike. Pri ženskah je vino dobrodošlo v meni, malokdo pa ve, da je vino tudi za lepoto, saj je koža videti bolj sveža in napeta.

Vse, kar sem zapisala, je bilo zato, da bi ob druženju in voščilu nikoli ne pozabili, da ima zdrav človek sto želja, bolan pa eno samo, da ozdravi. Tako kot bomo poskrbeli za skrbno pripravljene jedi, poskrbimo tudi za kvalitetno vino ali penino ter za modro pitje. Želim vam mnogo zdravja, notranjega zadovoljstva in novih načrtov skozi vse leto.


Najbolj brano