Nadzorniki Matića pozvali, naj naredi prostor Mišiču

“Po julijski skupščini je upravo obiskal 'poštar', eden od petih novih članov nadzornega sveta, in povedal, da mora uprava Luke oditi. Če tega ne bo naredila sama, bo izredna skupščina in uporabljeni vsi vzvodi za njen odpoklic,” je predsednik uprave Luke Drago Matić razkril prvo neformalno zahtevo po odhodu. Kmalu zatem pa je novi nadzorni svet tudi uradno pozval k odstopu, da naredijo prostor za vrnitev Gašparja Gašparja Mišiča v upravo, je povedal.

Zaradi odvzema pooblastil uprava Luke  ne more več sklepati poslov nad 100.000 evri. Foto: Tomaž Primožič/FPA
Zaradi odvzema pooblastil uprava Luke ne more več sklepati poslov nad 100.000 evri. Foto: Tomaž Primožič/FPA

KOPER > Drago Matić, predsednik uprave Luke, ki se ji na izredni skupščini delničarjev pod taktirko SDH obeta nezaupnica in dan kasneje razrešitev, je poudaril, da ne oporeka lastnikom pravice do menjave uprave. “Naj korektno povejo, da si ne želijo sodelovanja s to upravo, in prevzamejo vse odgovornosti in posledice, ki jih morajo. Zakaj se gredo zahrbtnih igric, če vsi vemo, da v ozadju ni poslovanje Luke z IPS, kot se to poskuša prikazati v javnosti,” pravi Matić. Težnje po rušenju uprave so se namreč začele že veliko prej. “Že v začetku leta 2015, ko je uprava Luke zavrnila možnost, da bi vstopila v logistični holding s Slovenskimi železnicami,” je dejal Matić. Logistični holding, zaledni terminal Divača, tretji pomol, pristaniška uprava, zakon o drugem tiru, referendum, koncesijska pogodba in koncesijsko območje so po Matićevem prepričanju teme, pri katerih je uprava branila Luko in prišla navzkriž z odločevalci ter postala moteča.

O poročilu posebne revizije o poslovanju z IPS

Matić ugotavlja, da je posebni revizor prekoračil pooblastila, zaključki v poročilu so tendenciozni in špekulativni, ni pa ugotovil nezakonitosti pri poslovanju z IPS. “Tveganja so zaznana, niso pa tako velika, da bi predstavljala nevarnost za družbo,” zatrjuje. Problematika IPS se je razplamtela že leta 2011. A od takrat do prihoda Matićeve uprave se ni zgodilo nič, število redno zaposlenih se je v tem obdobju celo zmanjšalo. “Ta uprava je to prekinila in začela obratno strategijo, povečanje števila zaposlenih. Doslej je zaposlila 143 delavcev. Za leto 2018 pa je v planu še prek 200 rednih zaposlitev in v prihodnjih petih letih dodatnih 500,” poudarja Matić. “Leta 2013 je Luka imela 4,6 milijona čistega dobička, letos ga bo za 46,5 milijona čistega dobička. Ta uprava je ustvarila pogoje, da lahko sledi trendu novega zaposlovanja,” pravi Matić, a obenem ugotavlja, da jo pri tem zaustavljajo. Skoraj prepričan je namreč, da nadzorni svet ne bo potrdil poslovnega načrta te uprave za leto 2018.

O visokih plačah v Luki

Matić je omenil tudi zavajanje vodstva SDH, ki je na seji komisije za nadzor javnih financ izpostavilo, da je povprečna plača v Luki 4200 evrov. To ne drži, to je strošek dela, povprečna plača v Luki je 3243 evrov, pravi Matić. “Za vso državo bi moralo biti zaskrbljujoče, da vodstvo SDH ne zna izračunati povprečne plače,” pripominja. “Za tista dela, ki jih v Luki Koper opravljajo poleg redno zaposlenih tudi delavci pri IPS, pa je povprečna plača v Luki 2500 evrov,” je razkril in zavrnil očitke, da so delavci pri IPS plačani trikrat manj kot delavci v Luki.

O posledicah odvzema pooblastil

Donos na kapital pred prihodom Matićeve uprave je bil dva odstotka, zdaj je 15-odstoten. “SDH kot največji lastnik je imel vedno največja pričakovanja do Luke Koper, a na njihovo žalost so bila ta pričakovanja vedno presežena. Ne glede na vse ovire, ki smo jih bili deležni v preteklih letih, pa nam nečesa ne morejo odvzeti - to so rezultati. Verjetno so se zato na zadnji seji nadzornega sveta odločili za skrajni ukrep in odvzeli upravi pooblastila,” pravi Matić. S tem je zaustavljeno normalno poslovanje, tudi sklepanje poslov, ki prinašajo prihodke; konec leta je namreč čas, ko se obnavljajo pogodbe za prihodnje leto in so tržne aktivnosti v največjem razmahu. Zdaj pa je Luka skoraj povsem blokirana, za vse posle nad 100.000 evrov mora pridobiti predhodno soglasje nadzornega sveta. Matić ocenjuje, da to že pomeni poseganje nadzornega sveta v vodenje družbe.

O zagotovilih države

Na ministrstvu za infrastrukturo ponavljajo, da država pri dogovarjanju z Madžari ne bo posegala v dosedanje koncesijsko območje Luke Koper. “Odgovor bi moral biti ravno obraten, saj s tem pravijo, da Luka Koper ne bo imela možnosti širitve. Torej se ne bo izpolnjevala vsebina iz koncesijske pogodbe, da je pristanišče enovito in se mu mora zagotoviti širitev v skladu z državnim prostorskim načrtom.” Strategija razvoja Luke do leta 2030 upošteva prav naložbe na tem območju.

O tem, kaj je Luki prinesel Antolovič

Prvi nadzornik Luke Rado Antolovič trdi, da je dodana vrednost za Luko in da je prinesel nove posle. Matić teh poslov ni videl: “Na račun Rada Antoloviča ni bilo sklenjenega nobenega posla, ni pripeljal nobenega ladjarja, posredoval nobenega kontakta, ni bil prisoten na nobenem poslovnem sestanku o novih poslih. Novi posli pa niso zasluga samo uprave, ampak celotnega tima v Luki.”


Najbolj brano