Razpisi bi morali upoštevati posebnosti kmetovanja na Krasu

Pogoji za kmetovanje na Krasu in v Brkinih so drugačni od tistih v ostalih delih Slovenije, so prepričani župani in županje petih kraško-brkinskih občin. Zato bodo skušali na ministrstvu za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano doseči, da to upošteva pri naslednjih razpisih.

Tomaž Volčič in Dejan Jančar sta dva kmetovalca mlajše 
generacije, ki opozarjata na nepravičnost pri razpisnih pogojih.  Foto: Petra Mezinec
Tomaž Volčič in Dejan Jančar sta dva kmetovalca mlajše generacije, ki opozarjata na nepravičnost pri razpisnih pogojih.  Foto: Petra Mezinec

ŠTANJEL > “Na Krasu že nekaj časa opažamo, da nas kmetijsko ministrstvo obravnava enako kot ostalo Slovenijo, moralo pa bi upoštevati posebnosti regije. Prav bi bilo, da se pri Krasu upošteva, da gre tu za drugačne pogoje,” je pojasnil Marko Bandelli, župan Občine Komen.

Na Krasu pogoji za kmetovanje niso najbolj ugodni, kmetijska zemljišča so tudi v shemi območij z omejeno možnostjo kmetijske dejavnosti, vendar pa ministrstvo tega pri prijavah na državne razpise ne upošteva. Ker je Kras na zahodu države, sodi med razvitejše regije, kar ni v prid kraškim kmetovalcem, je prepričan Bandelli.

Vendarle do boljših ukrepov?

Na včerajšnjem srečanju je Tanja Strniša, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, županom in županjam petih občin predstavila podatke o črpanju denarja iz Programa razvoja podeželja v preteklem programskem obdobju. Skupaj so prejeli dobrih 25 milijonov evrov, od tega 14,4 milijona za površinske ukrepe, 10,6 milijona pa na javnih razpisih za investicijske in druge ukrepe. Poleg tega so po podatkih ministrstva dobili še 8,5 milijona evrov neposrednih plačil.

V trenutnem programskem obdobju, ki se je pričelo leta 2014 in bo trajalo do leta 2020, pa so iz Programa za razvoj podeželja kmetijskim gospodarstvom na tem območju že izplačali 4,3 milijona evrov.

Poleg tega, pravijo na ministrstvu, kmetje vsako leto prejmejo še denar v okviru neposrednih plačil. V subvencijskem letu 2016 so tako kmetijska gospodarstva na območju petih občin prejela 1,3 milijona evrov, skupaj v trenutnem programskem obdobju 3,8 milijona evrov, kraški vinogradniki pa še 1,1 milijona evrov za vinograde.

Strniševa je še pojasnila, da je razpis za spodbujanje majhnih kmetij usmerjen v ohranjanje živinoreje na travinju na območjih z omejenimi dejavniki. Je pa ministrstvo kraškim razmeram prilagodilo nekatere druge ukrepe. Mednje sodijo čas košnje pri habitatnih ukrepih in pogoji za subvencije za odpravo zaraščanja. Predlagali bodo spremembe uredbe v smeri zmanjšanja najmanjše površine za odpravo zaraščanja ter možnosti, da se podpora pridobi tudi v primeru krčitve gozda.

Župani in županji so se dogovorili, da pripravijo skupen dokument o možnostih za razvoj kmetijstva na Krasu in v Brkinih. Nato bodo ustanovili delovno skupino, ki bo pripravila predlog za izboljšanje obstoječih ukrepov.

Zato so se župani petih občin, poleg komenske še občine Miren-Kostanjevica, Sežana, Hrpelje-Kozina in Divača, odločili, da bodo skušali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano doseči, da bi v naslednjih razpisih upoštevali posebnosti kmetijskih površin in kmetij tako na Krasu kot tudi v Brkinih.

Na terenu bi izvedeli marsikaj

Kraške in brkinske kmetovalce je najbolj razjezil zadnji, 20 milijonov evrov vreden razpis za razvoj majhnih kmetij. Zapletlo se je že pri zahtevi, da imajo kmetije tri do šest hektarjev primerljivih kmetijskih površin. Na Krasu, kjer je velika večina kmetij mešanih, pa ta številka hitro preseže zahtevane razpisne pogoje, medtem ko zadošča za denimo pridelavo pšenice.

“Mi imamo doma mešano kmetijo. Imamo živino in trte. Če bi imeli le živinorejo, bi lahko ustrezali razpisom. Da se obravnava le živinorejske kmetije, ni prav. Upoštevati bi bilo treba kmete, iti malo na teren in ne le sedeti v pisarni. Na Krasu so se kmetije od nekdaj ukvarjale s poljedelstvom, vinogradništvom in živinorejo. Tako je bilo že stoletja in ne vem, zakaj tega nihče ne upošteva,” je povedal Dejan Jančar iz Tomačevice, ki nas je že pred dvema mesecema opozoril na te probleme.

Drugi razpisni pogoj je obremenjenost zemljišča, to je količnik primerljivih kmetijskih površin in seštevka vseh travojedih živali. Na Krasu potrebuje kmet za vzdrževanje ene koze, ovce ali krave precej večje površine kot isti kmet drugod po Sloveniji. “Imamo živinorejsko kmetijo v bližini Komna. Imamo približno en hektar vinogradov in 20 hektarjev pašnikov, vendar je to komaj dovolj za živali. Lansko leto je bila suša, del površin je uničil požar,” je težave kraških kmetovalcev, zaradi katerih ne zmorejo konkurirati kmetom drugod v Sloveniji, opisal Tomaž Volčič. “Vendar pa mi je Kras všeč. Produkti so kvalitetni in prepričan sem, da je tu veliko potenciala za razvoj, predvsem v povezavi s turizmom, a bi morala država nameniti temu nekaj pozornosti,” je še povedal.

Zaraščanja ne preprečuje le živinoreja

Milena Štolfa iz kmetijske svetovalne službe Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica je pojasnila, da bi se lahko na razpis na celotnem območju Krasa in Brkinov prijavilo samo 19 kmetov. Vendar pa bodo še ti le za las dosegali vstopni prag za prijavo. Če bo prijavljenih več kot je denarja, bo to pomenilo, da bodo tudi ti izpadli.

“Naš zavod je dal pripombe, da bi lahko za denar kandidirale tudi kmetije, ki se ukvarjajo s sadjarstvom in zelenjadarstvom. Razpis je namenjen odpravljanju zaraščanja, vendar proti zaraščanju ne prispevajo le živali, ampak tudi trajni nasadi in obdelovanje njiv,” je kritična svetovalka.

Prepričana je, da kmetje s Krasa in iz Brkinov trenutno niso v enakopravnem položaju z ostalimi slovenskimi kmeti: “Če so poseben zakon sprejeli za Prekmurje, bi ga lahko tudi za Kras. Vsem kmetijam bi morali omogočiti, da kandidirajo, ker ravno tako pripomorejo k preprečevanju zaraščanja in večji pridelavi hrane. Vemo, da sta deficitarni panogi sadjarstvo in zelenjadarstvo. Ta razpis kmetij, ki nimajo živali, ne podpira. Mogoče pa bo uspela politika, če že stroka ni.”

Kras in Brkini so posebno območje

Kras in Brkini težijo podobni problemi, je pojasnila Saša Likavec Svetelšek, županja hrpeljsko-kozinske občine: “Mi sicer nimamo toliko drobnice, lahko pa zaraščanje preprečimo z nasadi sadja in poljščin. Župani se dobro zavedamo problematike. To je priložnost, da ministrstvu predstavimo Kras in Brkine kot posebno območje.” Divaška županja Alenka Štrucl Dovgan pa je dodala: “V naši občini je 278 majhnih kmetij. Vse bolj pa opažamo, da se s kmetovanjem ukvarja vse manj mladih, saj nimajo pogojev za prijavo na določene razpise. Za naslednjo perspektivo si moramo izboriti, da bi se Kras in Brkine dojemalo drugače.”

Andrej Sila iz sežanske občine je dejal, da “na Krasu ni pričakovati velike donosnosti; gre za manjše kmetijske površine, a kmetijstvo je treba ohraniti, ker so rezultat visoko kakovostni produkti.”

David Štok, predsednik sežanskega odbora izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, pa je dejal: “Na to opozarjamo že dolgo časa. Pomembno je, da na to opozorijo tudi predstavniki lokalne oblasti. Še posebej zato, ker na Krasu in v Brkinih industrije ni. Glavna dejavnost je kmetijstvo v povezavi s turizmom.”

PETRA MEZINEC


Najbolj brano