Umetnost je dom našla v Izoli

“Pridite bliže, ne se stiskat tam, da ne bo kdo padel v kotel z joto,” je v soboto dopoldne na Ljubljanski ulici v Izoli uradni program sproščeno začel gostitelj Drago Mislej - Mef. V galeriji Plac Izolanov so odprli razstavo Izola Internazionale.

Gostitelj Drago Mislej - Mef (desno)  in njegovi gostje na Ljubljanski ulici,  slikarji, ki so prišli iz 
tujine, živijo in ustvarjajo pa v Izoli (z leve): Katerina Burlina, Edward Trobec, Eduard Belsky in 
Paride Di Stefano; manjkal je Alexander Kručan, ki je ravnokar v Pragi.  Foto: Andraž Gombač
Gostitelj Drago Mislej - Mef (desno) in njegovi gostje na Ljubljanski ulici, slikarji, ki so prišli iz tujine, živijo in ustvarjajo pa v Izoli (z leve): Katerina Burlina, Edward Trobec, Eduard Belsky in Paride Di Stefano; manjkal je Alexander Kručan, ki je ravnokar v Pragi.  Foto: Andraž Gombač

IZOLA > Razstava povezuje ustvarjalce, ki so mestu prinesli “še nekaj več odprtosti in lepote”. Na ogled so dela petih likovnikov, ki so v Izolo prišli od drugod. Katerina Burlina se je tja pred dobrima dvema letoma priselila iz Ukrajine, kakor tudi njen mož Eduard Belsky, v Izoli že udomačen Paride Di Stefano pa prihaja iz Cassina na jugu Italije. Edward Trobec se je slovenskim staršem rodil v Chicagu, Alexander Kručan, ki je v Izoli šele slabo leto, pa je na svet prišel na Kamčatki, na daljnem vzhodu nekdanje Sovjetske zveze, odprtje razstave pa je zamudil, saj je ravnokar v Pragi.

Zbrane na otvoritvi je najprej pozdravil predsednik Društva Izolani Dušan Ambrož, zatem pa je razstavljena dela in njihove ustvarjalce predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik Dejan Mehmedovič iz galerije Insula.

Kakovostna klasika

“O tovrstni ali podobni razstavi sem razmišljal že nekaj časa in jo načrtoval, a Mef je bliskovit in me velikokrat prehiti,” se je nasmehnil Mehmedovič. “Razstava je dobrodošla in skoraj zanesljivo jo bomo v razširjeni različici prihodnjo pomlad predstavili še v Kopru. Svojevrsten fenomen je, da imamo v tem ozkem prostoru toliko vrhunskih ustvarjalcev, ki so se ustalili pri nas. Čeprav so njihove zgodbe zelo različne, lahko rečemo, da so internacionalni ljudje.”

Mehmedoviča kajpada bolj kot biografije zanima umetnost. V galeriji so na ogled Nick Cave iz volne, zraven še s skupino Grinderman, pa islandska pevka Björk, malce naprej Bohinjsko jezero v meglicah, zraven izolski mandrač, na naslednji steni objeta telesa, možakar, ki kaže prazne žepe, je brez prebite pare ... “Tu gre za kakovostno klasično likovno ustvarjalnost,” je pojasnil Mehmedovič. “Tudi Katerina Burlina, ki je med njimi najbolj alternativna, še vedno ustvarja na klasični dvodimenzionalni podlagi, le na nekoliko drugačen način. Uporablja materiale, iz katerih izpostavi podobo. Edward Trobec me je presenetil, nisem vedel, da je tudi slikar, ne le kipar. Pri obojem je videti, da obvlada figuro. Eduard Belsky je enfant terrible, zmore vse, najbolj pa je zanj značilen figuralni ekspresionizem. Kakor večina drugih se tudi on ukvarja s človeško figuro. Paride Di Stefano še bolj potencira tradicionalnost, očitno izvira iz renesančne podobe. Zanimiv je tudi Alexander Kručan, ki obvlada hiperrealistično slikarstvo. Spomnimo se, da ga je obvladal tudi Boris Benčič. To je način, ki se ciklično vrača na površje.”

Poudaril je še, da umetniki ostajajo zvesti podobi, ki je pomembna - je temeljna, tudi danes, ko je umetnost razpršena in se vsaj navidez požvižga na vse kriterije.

Harscheva knjiga že v ponatisu

Razstava, ki bo na ogled do 12. januarja, ni dokončna, je poudaril tudi Drago Mislej - Mef in opozoril, da je v Izoli še nekaj ustvarjalcev, ki bi sodili nanjo, zato se tudi sam veseli koprske nadgradnje prihodnje leto. Še nekaj besed je namenil knjigi Kamniti koraki po starih izolskih ulicah, ki jo je pred nekaj meseci pri založbi Mandrač izdal izolsko-ameriški avtor Rick Harsch. Ker je že pošla, so jo na stojnici bralcem ponudili v ponatisu. Pa ne samo knjige, tudi joto.


Najbolj brano