Učijo se zase in za druge

V avli hotela Delfin v Izoli je ta teden prav kipelo od ustvarjalnosti in pozitivne energije. 141 upokojencev iz vse Slovenije se je na rokodelskih delavnicah, ki jih je že petič pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije, urilo v ročnih spretnostih in z navdušenjem srkalo znanje, ki ga bodo nato prenesli v svoje okolje, bodisi ostalim upokojencem bodisi mlajšim generacijam.

 Foto: Zdravko Primožič/FPA
Foto: Zdravko Primožič/FPA

Začelo se je pred petimi leti, ko je tedanja predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Mateja Kožuh Novak predlagala, da bi za tiste upokojence, ki se v okviru društev upokojencev že ukvarjajo z ročnimi deli, organizirali ustvarjalne delavnice, na katerih bi svoje znanje še obogatili in ga nato predali še ostalim članom svojih društev.

Če je izolski hotel Delfin prvo leto gostil 40 “Delfincev” in “Delfink”, kakor samim sebi pravijo udeleženci rokodelskih delavnic, se je njihovo število letos več kot potrojilo. “Letošnjih delavnic se udeležuje kar 141 upokojencev iz 60 upokojenskih društev iz vse Slovenije,” je bil med našim obiskom zadovoljen Branko Suhadolnik, vodja organizacijskega odbora Rokodelske delavnice Delfin 2017.

Vsak udeleženec rokodelskih delavnic se zaveže, da bo v svojem kraju osvojene veščine predal tudi drugim upokojencem, da bo organiziral razstavo in da bo rokodelstvo približal tudi mladim.

“Škoda le, da med nami ni Primorcev. Morda se jim zdi Izola preblizu,” je nekoliko v šali dodal Andrej Jus, predsednik komisije za tehnično kulturo pri ZDUS, ki bi si želel, da bi se jim poleg Štajercev, Dolenjcev, Gorenjcev, Prekmurcev in vseh ostalih pridružili tudi Primorci. “Saj ni treba, da prespijo tukaj, če živijo blizu. Naj pridejo in se čez dan družijo z nami ter ustvarjajo v delavnicah. Zagotovo se bodo imeli lepo.”

Kot je dodal Tomaž Skulj iz organizacijskega odbora, na delavnice vsako leto povabijo tudi upokojence rokodelce iz bližnjih krajev hrvaške Istre in iz zamejstva, da skupaj ustvarjajo in si izmenjajo izkušnje.

“Napolnimo si baterije”

Udeležencem je bilo letos na voljo več ustvarjalnih delavnic, od klekljanja, peke kruha, izdelovanja nakita, priponk in rož iz različnih materialov do risanja na steklo, vezenja prtičkov, kvačkanja torbic iz vrečk za smeti in izdelave tako imenovanega hotela za žuželke. “Prizadevamo si, da bi na delavnicah čim več ustvarjali iz materialov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, torej iz starih nogavic, plastičnih vrečk, praznih pločevink, zamaškov ... Tu se pokaže kreativnost,” je prepričan Suhadolnik.

Delavnice je vodilo 16 ljubiteljskih mojstrov in mojstric, ki jim je pri prenašanju znanja ročnih spretnosti pomagalo 75 mentorjev. Udeleženci so bili nad prikazanim navdušeni. “Tudi v Zasavju se učimo klekljanja, pa sem si želela od blizu videti, kako to počnejo mojstrice iz Idrije in bližnjih krajev, kjer je ta umetnost doma,” nam je izbiro delavnice utemeljila gospa Ida iz Hrastnika. Vsakdo se lahko udeleži treh delavnic, ki trajajo po tri ure na dan, a gospa Ida se je osredotočila zgolj na klekljanje. “Fajn je, ko nekaj znaš, potem dobiš veselje in se še lažje učiš,” je pojasnila. “Ni kaj, za klekljanje si je treba vzeti čas, prehitevanja ni,” ji je pritrdila mentorica Zdenka Trobec, ki se je že kot otrok v Poljanski dolini srečala s klekljanjem, po upokojitvi pa je svoje znanje izpopolnila v čipkarski šoli v Idriji.

“Že vsa leta se udeležujem teh delavnic in reči moram, da si tukaj prav napolnim baterije, saj je v zraku zares precej pozitivne energije. No, zdi se mi, da nas je letos celo preveč na kupu, a vseeno se imamo lepo,” nam je med izdelovanjem rož iz barvnih najlonskih nogavic zaupala Marta Velam iz Rečice ob Savinji. Ideja za tovrstno ustvarjanje se je porodila Idi Perkovič iz Murske Sobote, ki se že 12 let ukvarja z ročnimi deli. “Eno tako rožico sem si nekoč kupila in zanimalo me je, kako je izdelana,” nam je pojasnila simpatična gospa. Za rokav smo pucukali tudi enega redkih moških udeležencev delavnic. “Lani sem bil sam, letos pa sva že dva,” se je zasmejal Franci Bizjak z Jesenic, ki se je delavnic udeležil že četrtič. Zmotili smo ga med izdelavo lesenega hotela za žuželke. “Te delavnice so enkratne!” je navdušen Bizjak, ki se sicer posveča izdelovanju nakita iz pločevink in zamaškov.

Znanje predajajo naprej

Pri sosednji mizi je Majda Tratnik iz Medvod izdelovala nakit iz volne. Poleg polstenja volne si je izbrala še delavnico kvačkanja torb iz najlonskih vrečk in vezenje starodavnih vzorcev. “Že lani, ko sem se vrnila z delavnic, sem našim puncam v skupini za ročna dela pokazala, kaj vse sem se naučila v Izoli,” je pojasnila. Namen rokodelskih delavnic namreč ni zgolj v tem, da udeleženci pridobijo nova znanja, ampak morajo osvojene ročne spretnosti prenesti v svoje okolje; tako ostalim članom svojih upokojenskih društev kot tudi mlajšim generacijam, ki se žal vse bolj oddaljujejo od rokodelstva.

“V petih letih se je naših delavnic udeležilo že 217 upokojencev iz različnih koncev Slovenije. Če pomislimo, da je vsak od njih določene ročne spretnosti pokazal vsaj desetim ljudem, pomeni, da se je z rokodelstvom na ta način spoznalo že več kot 2000 ljudi različnih generacij. Naši upokojenci namreč obiskujejo tudi šole in vrtce ter otrokom pokažejo, kako se, na primer, plete košare, kvačka, slika na steklo, peče kruh ...” našteva Suhadolnik.


Najbolj brano