“Vsaka slika je nov začetek”
Kultura
13. 12. 2017, 06.00
, posodobljeno: 28. 12. 2017, 18.57
“Slikarstvo je zame neprestano raziskovanje. Delo, ki se mu posvečam pretežni del dneva, me vodi in mi daje smernice. Spreminjanje nastaja s samim delom,” pravi avtor izjemno raznolikega opusa, sežanski slikar Janko Kastelic. Pred približno tremi desetletji so na njegovih svetlih, skoraj belih platnih kraljevale človeške figure. Potem so prišle Gmajne, v katerih se je začel prepuščati abstraktnejši podobi, zdaj pa v njegovem ateljeju nastajajo Sekvence - črno-bel ciklus, zaznamovan z močno risbo in plovilom, ki je njihov osrednji motiv.
Janko Kastelic ciklus Sekvence razvija in nadgrajuje že deset
let. Foto: Maksimiljana Ipavec
IZOLA
> Slike pod naslovomHipnost v prostoru, ki bodo v galeriji Insula na ogled do 7. januarja, sodijo v ciklus Sekvence. Tega Janko Kastelic (1953) ustvarja in razvija že deset let, prepoznaven pa je po močni, izstopajoči risbi ter črno-beli barvni lestvici: “S tem omogočim risbi, da zavzame svoje mesto. Zame je zelo pomembna. Zdi se mi, da ima v slikarstvu tako vlogo kot v športu atletika - iz nje izhaja vse.”
Rdeča nit Sekvenc pa je tudi motiv plovila, ki za Kastelica ponazarja minljivost. “Gre za simbol posameznika, ki z vsem, kar se mu je in se mu bo še zgodilo, potuje skozi trenutke, ki sestavljajo življenje,” pojasni slikar in doda, da ga čas vznemirja in navdihuje, o razlogih pa se ne sprašuje, saj meni, da je pri slikarstvu bistveno, da se mu prepustiš.
Serija Sekvenc se je v desetletju seveda spreminja in razvija, dela, ki so na ogled v Insuli, pa so po oceni likovnega kritika Dejana Mehmedoviča še bolj zgoščena. Platna, poseljena s številnimi detajli, ustvarjajo vtis globine prostora, ki postaja vse bolj prepleten: “Z motivom plovila se Kastelic navezuje na vsebino lokalnega prostora, ki ga nenehno vsebinsko obravnava, in to na poseben način. Ciklus Sekvence predstavlja časovne sekvence, ki pa so vezane na prostorske elemente v tem času.”
Za Mehmedoviča je Kasteličevo slikarstvo vrhunsko. “Janko Kastelic je mojster podobe v dveh smislih - zaradi vsebin, ki jih izpelje na svoj prepoznavni način, ter zaradi optične privlačnosti, ki obstaja v njegovem delu. Mislim, da je znal ujeti marsikaj, v njegovih slikah vidim sledi Černigoja, Spacala, pa tudi Mušiča in Debenjaka. Pa v tem primeru ne moremo govoriti o kakšnem posnemanju. Kastelic na svojih platnih njihovo dediščino združi v kolažno podobo, ki pa je absolutno njegova. Izraža se sugestivno v optičnem smislu in še globlje prek vsebine, ki je v teh delih.”
Gledalca Kasteličeva platna potegnejo v vrtinec odkrivanja. Skrivnostna so, vsaka podoba skriva nešteto detajlov, vzdušje na sliki pa daje vtis veličastne tišine in magičnosti, ki je nikoli ni mogoče do konca spoznati oziroma odkriti.
Kastelic pravi, da ima do slike podoben odnos, kot ga je imel Janez Lenassi do kamna: “Zdi se mi, da je v sliki že vse, moja naloga je le, da to pokažem. Zanima me proces, ustvarjanje je zame veliko zanimivejše od končnega izdelka. In vsaka slika je nov začetek.”