Težji prehlad zahteva počitek

Nizke temperature in zadrževanje v ogrevanih zaprtih prostorih že botrujejo porastu virusnih okužb dihal. Pojavljajo se že tudi posamični primeri gripe, tudi na Primorskem, vendar izbruh zdravniki pričakujejo konec leta in januarja, ob tem pa ljudi svarijo, da ne bi smeli podcenjevati težjih oblik prehlada, ki prav tako zahteva primerno zdravljenje in počitek. Še posebej, kadar ga spremlja povišana telesna temperatura, kar se pogosto zgodi.

Mraz  ne škoduje, gibanje na svežem zraku zdravniki celo 
priporočajo,  moramo pa se   primerno obleči in obuti.    Foto: pixabay.com
Mraz ne škoduje, gibanje na svežem zraku zdravniki celo priporočajo, moramo pa se primerno obleči in obuti.  Foto: pixabay.com

Hkrati zdravniki omenjajo napačne, škodljive zmote glede zimskih virusnih okužb dihal, kar prispeva k hitrejšemu in večjemu razmahu. Tako večina prisega, da je najnevarnejša gripa, preostali virusi prehlada manj ter da po prebolelem prehladu pozimi znova ne moreš zboleti. Starši otrok menijo, da morajo v mrazu otroci ostati na toplem. Ljudje zatrjujejo tudi, da človeka običajen prehlad ne more spravi v bolnišnico.

Specialisti družinske medicine in pediatri te dni že opozarjajo, da so se virusi že zelo razširili in da bi jih lahko omejili že, če bi upoštevali priporočene ukrepe. Omenjajo, da se ne znamo prilagajati času razsajanja virusov. Zato so zdravniki, združeni v sekciji za preventivno medicino (SPM) pri Slovenskem zdravniškem društvu pripravili sveženj navodil za zimski čas razsajanja virusov.

Znan je podatek, da virus RSV preživi več kot pol ure na rokah in več ur na drugih površinah (na pisalni mizi, nakupovalnem vozičku, uporabljenem robčku, bankovcih). Pa tudi, da so ti virusi nevarni za ljudi z manjšo odpornostjo (dojenčki, otroci, ostareli, kronični bolniki).

Ne le gripa

Po prepričanju večine je pozimi najbolj nevarna gripa, druge vrste viroz ne. Zdravniki sicer omenjajo, da so virusi gripe za nekatere veliko tveganje, potek bolezni je lahko težji zaradi zapletov z zdravjem, a kroži še vrsta drugih, prav tako nevarnih virusov. Tudi zapleti zaradi drugih virusov so pogosti, zlasti pri manj odpornih ljudeh.

Zdravniki opozarjajo na skupino respiratornih sincicijskih virusov (RSV). Ti povzročajo resne zaplete z zdravjem dojenčkov, majhnih otrok in ostarelih. Ob prehladu povzročajo še bronhitis, bronhiolitis, pljučnico, laringotraheitis in vnetje srednjega ušesa.

Počasi že tudi gripa

Čeprav v Sloveniji še ni množičnih pojavov gripe, pa posamezniki zanjo že obolevajo. Na Primorskem so trenutno po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) razmere podobne preteklim letom, gre le za posamične primere. Vendar pa tako Boris Kopilović iz koprske enote NIJZ kot Mario Fafangel iz novogoriške omenjata, da se gripa počasi že pojavlja in da je zdaj še primeren čas tudi za cepljenje. Izbruh gripe zdravniki pri nas pričakujejo konec leta in januarja. Se je pa intenzivneje gripa te dni že začela pojavljati na Hrvaškem.

Dr. Miroslav Petrovec iz SPM zavrača trditev, da se nevarnost za okužbe dihal pojavi šele v najhujšem mrazu: “Po znanih podatkih se z virusi RSV mnogi okužijo že jeseni. Večina meni, da je to okužbo brez težav mogoče preboleti 'na nogah', vendar sodi takšen bolnik v posteljo.” Pediatrinja Helena Mole iz SPM dodaja: “Ko oboleli hodi naokrog, se povečajo zapleti z zdravjem, ob tem pa tudi okužuje druge okrog sebe.”

Po doslej znanih podatkih pozimi večina otrok, mlajših od dveh let, pristane v bolnišnici prav zaradi resnih zapletov z zdravjem zaradi okužbe z RSV, manj zaradi okužbe z virusom gripe.

Virusi krožijo zlasti v zaprtih prostorih

Nekateri ljudje so prepričani, da postane človek po prebolelem prehladu odporen nanj. Petrovec opozarja, da lahko v isti zimi večkrat zbolimo celo zaradi istega virusa, saj telo ne uspe razviti dovolj visoke stopnje imunosti. Podatki navajajo, da je virusov prehladnih obolenj zelo veliko, saj se tudi spreminjajo in tako nastajajo vedno novi.

Največja napaka staršev in sorodnikov majhnih otrok je prepričanje, da je zaradi mraza bolje otroka peljati v nakupovalni center ali na obisk kot na mrzel zrak. Zdravniki pa poudarjajo, da nizke temperature same po sebi ne povzročajo prehlada. Gibanje na svežem zraku krepi odpornost in zmanjšuje možnost za okužbe. Nasprotno pa je tveganje za okužbo veliko večje v zaprtem ogretem prostoru, kjer se zadržuje veliko ljudi, ki prijemajo predmete za skupno uporabo, kašljajo, kihajo, otroci se med igro tudi dotikajo ... Ti virusi se širijo s skoraj nevidnimi kapljicami in toliko hitreje, če prostorov sproti in temeljito ne prezračujemo.

Zdravniki omenjajo splošno znane nasvete za preprečevanje okužb s prehladnimi oziroma virusi RSV in gripe, ki pa jih večina ljudi ne jemlje dovolj resno. Med drugim je pomemben nasvet, da zlasti novorojenčkov, kroničnih bolnikov in ostarelih pozimi ne smejo obiskovati prehlajeni ljudje. Nujna je tudi okrepljena higiena rok, kašlja in vseh predmetov za skupno uporabo. Prostore je treba redno zračiti. Prehrana naj bo uravnotežena. Če je le mogoče, naj se ljudje gibajo na svežem zraku.


Najbolj brano