Evropski izziv pred Tomažem Kavčičem

Danes bodo na Brdu pri Kranju formalno ustoličili in predstavili novega selektor nogometne reprezentance. Pred Tomažem Kavčičem je največji športni izziv - popeljati Slovenijo na četrto veliko tekmovanje.

Tomaž Kavčič se bo danes  slovenski javnosti predstavil kot 
novi selektor članske reprezentance. Foto: Leo Caharija
Tomaž Kavčič se bo danes slovenski javnosti predstavil kot novi selektor članske reprezentance. Foto: Leo Caharija

NOVA GORICA > Po Bojanu Prašnikarju (trikrat), Zdenku Verdeniku, Srečku Katancu (dvakrat), Branku Oblaku, Matjažu Keku in Slaviši Stojanoviću bo slovenska izbrana vrsta torej dobila še sedmega selektorja. Nogometna zveza Slovenije ostaja zvesta tradiciji imenovanja domačih trenerjev na čelo A reprezentance. Tomaž Kavčič, ki je v torek praznoval 64. rojstni dan, bo po letnici ustoličenja postal najstarejši slovenski selektor v zgodovini. Ko je Katanec prvič prevzel vodenje slovenske reprezentance je bil skoraj tri desetletja mlajši in je, če odštejemo trenersko epizodo pri Gorici, praktično sezul nogometne čevlje in prevzel vodenje reprezentance ter jo nato popeljal na evropsko in svetovno prvenstvo.

Roma in Capello

Kavčičeva leta bi dala slutiti, da je že pravi veteran neštetih bitk na klopi oziroma v jeseni trenerske kariere, kar pa ne drži. Dovzetnost do treniranja je odkril sorazmerno pozno. Ko je bil pomočnik Milana Miklaviča pri Gorici, ki je v sezoni 1995/96 osvojila svoj prvi naslov državnega prvaka, je bil star 43 let. V Sloveniji ni imel trenerske kariere za naslovnice, nemara je bila še najbolj odmevna epizoda, ko se je v vlogi prvega trenerja z Gorico na začetku tisočletja v pokalu UEFA zoperstavil Romi, ki jo je tedaj vodil Fabio Capello.

Neposredno vozovnico za prvenstvo stare celine bi si lahko Slovenija izborila tudi z zmago v tretjem jakostnem razredu novoustanovljene lige narodov. Slovenija bo za tekmece v skupinskem delu izvedela na žrebu 24. januarja prihodnje leto, števni dvoboji pa bodo med septembrom in novembrom. Kvalifikacije za naslednje evropsko prvenstvo se bodo pričele šele marca 2019, leto prej pa bo Slovenija odigrala prva prijateljska dvoboja pod taktirko novega selektorja. Med možnima tekmecema se omenjata Črna gora in Avstrija.

Sicer pa se je Kavčič, ki je odraščal v Goriških brdih, specializiral za napredovanja v prvo ligo, kamor je popeljal tudi ljubljanski Factor in Belo krajino. V tem pogledu se ne more primerjati s predhodniki, ki so bodisi osvajali lovorike na domači klubski sceni, trenirali tradicionalno najpomembnejša slovenska kluba (Olimpija, Maribor) ali pa imeli zelo močne igralske reference, kot denimo Oblak ali Katanec. Kavčič je v igralski karieri veljal za nogometaša, ki ima rad žogo, a tudi življenje. Ni bil prototip igralca posvečenega izključno nogometu. Tudi po koncu igralske poti, ki je bila močno vezana na Novo Gorico, in nato v trenerskih časih je ohranil široko paleto zanimanj. Veljal je za trenerja, ki se rad giba med ljudstvom, kdaj pa kdaj pa so mu prilepili tudi etiketo boema.

Kampl in Katanec

Tako kot je v igralskih časih imel razvit občutek za žogo, je v trenerski karieri izostril nos za odkrivanje nogometnih potencialov, kar se je pokazalo pri vodenju mlade reprezentance. Najbolj očitna primera sta Jasmin Kurtić, ki ga je Kavčič treniral še od mladih nog pri Beli krajini, in seveda Kevin Kampl. Čeprav so za nemškega zdomca nekateri zatrjevali, da je preveč krhek za reprezentančno raven, je Kavčič vztrajal pri svojem in imel prav. Kampl je bil eden najpomembnejših členov mlade izbrane vrste, ki je prišla na prag evropskega prvenstva leta 2013.

Po komunikacijskih šumih na relaciji Kampl-Katanec naj bi prav Kavčič vrnil nogometaša Leipziga pod reprezentančno zastavo. Ker vse pomembnejšo besedo v izbrani vrsti prevzemajo nekdanji Kavčičevi izbranci iz mlade vrste, kot so Jan Oblak, Miha Mevlja, Aljaž Struna, Rene Krhin, Robert Berić, je odločitev na dlani. Našteti prihajajo v najboljša oziroma zrela nogometna leta. Ne gre pozabiti, da je Kavčič v mladi izbrani vrsti treniral tudi Josipa Iličića, pa Tima Matavža, Benjamina Verbiča, ne nazadnje tudi Andraža Šporarja. Zato je zelo dobro seznanjen z igralskimi in značajskimi lastnostmi pretežnega dela reprezentance.

Ne nazadnje je kot sodelavec v Katančevem strokovnem štabu dodobra spoznal tudi utrip v izbrani vrsti in okoli nje ter ostale potencialne reprezentante. Načelno podporo so mu izrazili tudi senatorji slačilnice s kapetanom Boštjanom Cesarjem, ki s 35 leti edini starostno izstopa. Valter Birsa in Bojan Jokić, ki sta po reprezentančnem stažu prava veterana, sta denimo komaj dopolnila 31 let. Prav z nogometnim posluhom naj bi Kavčič pridobil na svojo stran reprezentante, ki so čez leto razpeti med različne klubske obveznosti in statuse v tujini. Posebno zdomsko zgodbo je kot trener na hitro rastočem kitajskem trgu sicer izkusil tudi sam Kavčič, ki je bil denimo v reprezentančnem štabu Matjaža Keka na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki leta 2010, ko se je Slovenija zadnjič uvrstitev na veliko tekmovanje.

Izbrano vrsto bo Kavčič, ki ima po očetu iz Goriških brd tudi primorske korenine, skušal leta 2020 popeljati na evropsko prvenstvo. S širitvijo na 24 reprezentanc je to postalo dostopnejše srednjemu nogometnemu razredu, kamor se še vedno prišteva tudi Slovenija.


Najbolj brano