Prvi tir do Kopra je bil zgrajen v treh letih

Pred pol stoletja, 2. decembra leta 1967, so s prihodom modrega vlaka in maršala Tita v koprsko pristanišče slovesno odprli novo železniško progo Koper-Prešnica. Na 50 let najpomembnejše prometne pridobitve za Luko Koper in celotno Istro se bodo spomnili na jutrišnji proslavi v Dolu pri Hrastovljah.

Zadnje tirnice so položili že oktobra leta 1967. Prvi tovorni 
vlak je že 16. novembra 1967 v Koper pripeljal 40 vagonov 
sladkorja iz Češkoslovaške, 2. decembra istega leta pa so 
pripravili slovesno odprtje proge.  Foto: arhiv pn
Zadnje tirnice so položili že oktobra leta 1967. Prvi tovorni vlak je že 16. novembra 1967 v Koper pripeljal 40 vagonov sladkorja iz Češkoslovaške, 2. decembra istega leta pa so pripravili slovesno odprtje proge.  Foto: arhiv pn

KOPER > “Ni Hamburg, ampak bo,” je pred 50 leti množici na slovesnosti polaskal Tito. Zaradi maršalovega prihoda je na prireditvenem prostoru v pristanišču vladala velika živčnost. “Najbolj mi je ostalo v spominu, kako me je tedanji direktor Danilo Petrinja nadrl, ker ladja, ki je bila takrat na drugem vezu, tam kjer je danes potniški terminal, še ni odplula stran. Bilo je namreč pred prihodom vlaka. Na srečo me je v bran vzel direktor luške operative Ante Petrovčič, saj na ladji še niso končali razkladanja,” se 2. decembra leta 1967 spominja prvi pomorski agent v pristanišču Zlatan Čok. “Slovesno odprtje proge smo doživeli kot nekaj veličastnega, dokazovalo je, da gremo naprej in bo pristanišče raslo. Takrat še nismo vedeli, kaj vse se je dogajalo v ozadju, kako so oblasti nasprotovale tako gradnji pristanišča kot proge. Večino smo izvedeli šele, ko je Petrinja napisal knjigo o gradnji Luke in proge do Prešnice,” pravi Čok. “A kljub vsemu je bila proga do Prešnice zelo hitro zgrajena. In danes? Na drugi tir čakamo in čakamo, v Luki pa se morajo boriti za podaljšanje prvega pomola,” dodaja.

Med pobudniki jutrišnje proslave (ob 11. uri pri gasilskem domu v Dolu pri Hrastovljah), ki jo bodo pripravili občini Hrpelje-Kozina in Koper ter krajevni skupnosti Črni Kal in Prešnica s pomočjo Luke Koper in Slovenskih železnic, je domačin iz Podgorja Cveto Stanonik. Pred 50 leti je bil med graditelji proge, vozil je tovornjake za gradbišče.

“Brez sodobne mehanizacije smo v treh letih zgradili progo. Delali smo po 12 ur na dan, a organizacija je bila optimalna, vsak je vedel, kaj dela. Kljub temu da je bilo veliko miniranja, saj ni bilo sodobnih vrtalnih strojev, se ni zgodila nobena delovna nesreča in niti na okoliških hišah ni bilo škode zaradi miniranja,” poudarja. Stanonik ima tudi nauk za tiste, ki se zdaj lotevajo projekta drugega tira: “Da bi se obnašali tako, kot smo se med gradnjo proge do Prešnice: manj govorili in veliko delali.”


Najbolj brano