Deset dni v letu pozabite na nakupovanje

Trgovine bodo zaprte deset prazničnih dni v letu, preostalih pet praznikov pa bodo morali trgovci zaposlenim plačati 250 odstotkov dodatka. Ob nedeljah bodo trgovine odprte, a zaposleni bodo lahko delali največ 15 nedelj v letu.

Deset dni na leto bodo poslej trgovine povsem zaprte - če se 
politika ne bo vmešala v dogovor med delodajalci in sindikati. Foto: STA
Deset dni na leto bodo poslej trgovine povsem zaprte - če se politika ne bo vmešala v dogovor med delodajalci in sindikati. Foto: STA

LJUBLJANA > Nova pravila, ki so jih v aneks h kolektivni pogodbi zapisali delodajalci in sindikati, bodo v trgovinah veljala od prvega januarja. Zaposleni v trgovinah bodo lahko delali največ 15 nedelj v letu, v enem mesecu pa največ dve nedelji. Do zdaj je bila zgornja meja 26 nedelj letno.

Več posluha za mlade starše

Delo ob nedeljah in praznikih bo bolje plačano. Dodatek za nedeljsko delo bo ostal enak (100 odstotkov urne postavke osnovne plače), novo pa bo to, da ta dodatek ne bo smel biti nižji od 5,4 evra na uro. Prodajalci, katerih osnovna urna postavka je 3,59 evra, bodo tako ob nedeljah za uro dela dobili 8,99 evra bruto.

Prazniki, ko bodo trgovine zaprte:

> 1. januar - novo leto,

> 8. februar - slovenski kulturni praznik,

> velikonočna nedelja,

> velikonočni ponedeljek,

> 1. maj - praznik dela,

> binkoštna nedelja,

> 25. junij - dan državnosti,

> 15 avgust - Marijino vnebovzetje,

> 1. november - dan spomina na mrtve,

> 25. december - božič.

Novo je tudi to, da delodajalec nedeljskega dela ne bo smel naložiti delavcu, ki skrbi za otroka, mlajšega od treh let. Ob nedeljah ne bodo smele delati nosečnice in doječe matere. Tudi starš, ki ima hudo bolnega ali pa telesno oziroma duševno prizadetega otroka, bo imel prepoved nedeljskega dela.

Sindikati in delodajalci so določili deset praznikov, ko bodo trgovine zaprte (glej okvir). Na pet praznikov (2. januar - novo leto, 27. april - dan upora proti okupatorju, 2. maj - praznik dela, 31. oktober - dan reformacije in 26. december - dan samostojnosti in enotnosti) pa bodo trgovine lahko odprte. Dodatek, ki ga bodo morali trgovci na te dni plačati zaposlenim, bo znatno višji od zdajšnjega. Delavec bo prejel dodatek v višini 250 odstotkov urne postavke osnovne plače. Prodajalec bo tako plačan 12,56 evra bruto.

> 3,59 evra bruto dobi prodajalec za uro dela na običajen dan,

> 8,99 evra bruto bo plačan za uro dela v nedeljo,

>12,56 evra bruto bo plačan za uro dela na praznik.

Zdaj prodajalci za delo ob praznikih prejmejo le 100 odstotkov dodatka, oziroma 200 odstotkov za pet večjih praznikov.

Politika naj se ne vmešava!

Delodajalci in sindikati so določili tudi izjeme. Po svoje si bodo lahko odpiralni čas razporejala družinska podjetja, omejitve pa ne bodo veljale za bencinske servise in za delavce, ki opravljajo dela, povezana z osnovno trgovinsko dejavnostjo. Gre na primer za pripravo hrane v pekarnah in slaščičarnah, transport, distribucijo in skladiščenje.

Ladislav Rožič iz Sindikata delavcev v trgovini je ob včerajšnjem podpisu aneksa izpostavil sankcije za trgovce, ki bi kršili dogovor. Če bi delodajalec, denimo, delavcu odredil tri nedelje v mesecu ali pa 16 nedelj v letu ali pa delo na dan, ko morajo biti trgovine zaprte, bi bil kaznovan. Delavcu bi moral za opravljeno delo plačati dodatek v višini 500 odstotkov od osnovne plače. “To je ogromen znesek, ki se delodajalcu ekonomsko ne izplača.” V aneksu so določili tudi pravila za prerazporejanje delovnega časa. Začasna prerazporeditev je dopustna le ob nepredvidljivih dogodkih, ne pa zaradi rednih inventur ter ob nadomeščanju dopustov in bolniških. Povedano drugače: nadrejeni bodo morali delo načrtovati vnaprej in ne z danes na jutri.

Dogovor bodo začeli delodajalci in sindikati izvajati z novim letom, a pod enim pogojem: če se vanj ne bo mešala politika. Če bo vlada v odpiralni čas poskušala poseči še s svojim zakonom, potem se dogovor med delodajalci in sindikati ne bo uveljavil in bo vlada odgovorna, da delavci ne bodo dobili naštetih bonitet, je političnim strankam, ki imajo številne ideje, kako regulirati delo trgovin, zažugala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, Mariča Lah.


Najbolj brano