Čarobnost sodobne umetnosti: Pixxelpoint

Novo Gorico in Gorico bo za teden dni povezal 18. Pixxelpoint, tokrat pod naslovom Resnično čaroben trenutek. Kurator Božidar Zrinski si je ime za letošnjo festivalsko edicijo sposodil pri projektu kanadskega avtorja Adama Basanteja. Mednarodni festival sodobnih umetniških praks bodo jutri ob 18. uri odprli v goriški galeriji Agore, dve uri kasneje pa bo otvoritev še v Mestni galeriji Nova Gorica.

Maja Smrekar, letošnja dobitnica prestižne nagrade  na festivalu Ars Electronica v Linzu, se bo na Pixxelpointu predstavila s projektom K-9_topologija.
Maja Smrekar, letošnja dobitnica prestižne nagrade na festivalu Ars Electronica v Linzu, se bo na Pixxelpointu predstavila s projektom K-9_topologija.  

GORICA, NOVA GORICA > Pixxelpoint se je v minulih 18 letih uveljavil kot eden najvidnejših intermedijskih festivalov v našem prostoru. Ob začetku so bili njegovi cilji približati informacijske tehnologije čimširšemu občinstvu ter predvsem mlajše generacije seznaniti z drugačnimi možnostmi uporabe novih medijev, z leti pa je presegel svoje okvire in prerasel v festival sodobnih umetniških praks. V zadnjem desetletju je Pixxelpoint postal tudi čezmejni projekt: “Festival tako ob svoji globalni vlogi hkrati spodbuja umetniško in teoretsko ustvarjalnost tudi na obmejnem območju ter razvija čezmejno sodelovanje na inventivnem polju sodobnih umetniških praks, ki že same po sebi ne poznajo meja,” pravijo v Kulturnem domu Nova Gorica, kjer letošnjo festivalsko izdajo pripravljajo v sodelovanju z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici in goriškim društvom Agorè.

Umetniški koncept in znanstvena misel

Pixxelpointov program vselej prinaša različne vsebinske koncepte in rešitve. Te se odzivajo na spremembe okolja in medčloveških odnosov v sodobni družbi, ki nastajajo kot posledica uporabe tehnologij: “Ukvarjanje s sodobno vizualno prakso s seboj namreč nosi nedvomno tudi družbeno odgovornost, ki je obenem tudi objekt raziskovanja sodobnih vizualnih umetnikov. Realizacija najrazličnejših projektov zahteva nujno povezavo umetniškega koncepta in znanstvene misli,” pojasnjujejo v novogoriškem Kulturnem domu. Ob tem dodajajo, da spodbude, ki jih prinaša razvoj novih informacijskih tehnologij, odpirajo vedno nove možnosti: “Svet postaja zgolj podoba virtualno zmanipuliranih informacij, ki prek očesa fascinirajo um. Podoba vizualnega sveta se je na psihološki opni spojila z ekranom. Oko tako postane senzor, ki mu novi mediji odvzamejo princip empatije in čustvene inteligence. Sodobnik postaja vse bolj nedejaven, medtem ko so stroji vse bolj živi.”

Na letošnjem festivalu Pixxepoint bodo svoja dela predstavili Adam Basanta (Kanada), Anna Ridler (Velika Britanija), ::vtol::-Dmitry Morozov (Rusija), Julian Palacz (Avstrija), Vladimir Frelih in Ana Petrović ter slovenski umetniki Marko Batista, Boštjan Čadež, Iza Pavlina, Tadej Vindiš, Valerie Wolf Gang, Nika Oblak, Primož Novak, Maja Smrekar, Domen Dimovski, Tina Lanišek, Miha Godec, Laren Polič Zdravič, Ana Jurše, Anja Hauptman, Kristina Keber, Ivan Stojanović in Mitja Cvetko.

Enostavno zasnovane zgodbe

Letošnji festival, na katerem se bo predstavilo 23 umetnikov, kurira Božidar Zrinski, naslovil pa ga je Resnično čaroben trenutek. Kot je zapisal, prav ime projekta kanadskega ustvarjalca Adama Basante najprimerneje označuje razstavo ter nastalo situacijo: “Razstava ponuja naracijo znotraj predstavljenih del in se ne osredotoča na točno določeno konceptualno izhodišče. Umetniški projekti izpostavljajo razne vidike sodobne tehnološko zasnovane družbe, umetnosti in politike. Raziskujejo posameznikovo vpetost v socialno stvarnost družabnih omrežij, obdelovanja podatkovnih in vedno bolj pomembnih slikovnih arhivov, izpostavljajo posameznikovo čutno senzorično izkušnjo prostora, opredeljujejo se do zgodovine umetnosti in kulture ter postavljajo pod vprašaj realnost, ki jo živimo,” pojasnjuje Zrinski.

Po besedah kuratorja tokratna festivalska izdaja prikazuje razvejano uporabo sodobnih tehnologij ter njihov vpliv na umetnost. Hkrati pa ugotavljajo, da fascinacija nad novimi tehnologijami v umetnosti ni več povsem v ospredju: “Tehnološko kompleksno zasnovani umetniški projekti so pogosto težko razumljivi, saj njihovo bistvo izhaja iz specifičnih znanj, poglobljenega raziskovanja in osredotočanja na točno določen problem, zato mnogi avtorji svoje ugotovitve vse pogosteje predstavljajo v okviru enostavno zasnovanih zgodb, s katerimi lahko gledalcu, obiskovalcu ali uporabniku lažje ponudijo neposredno izkušnjo spoznanja in dojemanja svojih umetniških ambicij.”


Najbolj brano