Manj predebelih in premalo gibčnih otrok

Sloveniji kot eni redkih držav uspeva zmanjševati delež telesno manj zmogljivih šolarjev. Tudi pri nas se je od sredine 90. let do leta 2011 delež predebelih in premalo razgibanih otrok večal. Predvsem po zaslugi med šolarji priljubljenega progama Zdrav življenjski slog se je ta trend ustavil. Slovenski otroci s svojimi gibalnimi sposobnostmi daleč prekašajo vrstnike v drugih evropskih državah.

LJUBLJANA > Povprečna deklica v Sloveniji ima pri skoku v daljino z mesta boljši rezultat od povprečnega dečka iz držav EU. “Deklice bi lahko pošiljali na tekme fantov pri skoku v daljino,” je razliko med rezultati slovenskih in ostalih otrok ponazoril dr. Gregor Starc s Fakultete za šport.

30 let merjenja gibalnih sposobnostih otrok

Vsi podatki o gibalnih sposobnostih otrok niso mednarodno primerljivi, saj jih druge države ne beležijo tako sistematično, natančno in temeljito, kot to počne Slovenija. Letos mineva 30 let od uvedbe SLOfit športnovzgojnega kartona, ki je sprva le učitelje in šole seznanjal s tem, v kakšnem telesnem in gibalnem stanju so njihovi učenci. V zadnjih desetletjih so ti podatki postali pomemben pokazatelj zdravja šolajoče se populacije.

Raziskovalci s Fakultete za šport ugotavljajo, da so gibalne sposobnosti fantov nekoliko slabše, deklet pa precej, za dobre štiri odstotke boljše, kot so bile leta 1990.

Starc izpostavlja razliko med regijami, saj so otroci iz Prekmurja in Zasavja, dveh regij z velikimi družbenoekonomskimi težavami, precej slabši od ostalih. Za primorske regije velja, da so učenci na Goriškem daleč nad povprečjem, učenci v Primorsko-notranjski regiji malenkost nad, otroci v Obalno-kraški regiji pa malenkost pod povprečjem.

Zadovoljni smo lahko s povprečjem, sicer pa so med učenci in dijaki precejšnje razlike, opozarja tudi dr. Janko Strel, najbolj zaslužen za uvedbo SLOfit športnovzgojnega kartona. Zadnjih deset let beležimo izjemno izboljšanje pri šestletnih otrocih. “Ta trend, ki je nastal v celi državi, je skoraj izključno posledica uvedbe programa Zdrav življenjski slog, ki ga vodi Zavod za šport,” pravi Strel.

V program je bilo vključenih približno 30.000 otrok, ki dosegajo tako dobre rezultate, da so spremenili podobo celotne populacije. “S projektom smo dvignili gibalni utrip šol. Vanj nam je uspelo vključiti precejšen del otrok, ki sicer v prostem času niso bili športno dejavni, zato je učinek projekta tako velik, da vpliva na rezultate celotne generacije,” o pomenu med učenci priljubljenega projekta Zdrav življenjski slog pravi direktor Zavoda za šport Planica Jelko Gros. Program je otrokom prinesel dve dodatni uri športa na teden.

Izgubljena bitka v poklicnih šolah

Podrobnejši pregled rezultatov SLOfit testiranj pokaže, da so ti slabši zlasti v drugem triletju osnovne šole, kjer bi moralo ministrstvo bolj dosledno urediti poučevanje športa in povečati obseg ur za športno vzgojo. Predvsem pa Strel opozarja na dogajanje v srednjih šolah. Rezultati gimnazijcev se izboljšujejo, medtem ko je država v poklicnih in drugih srednjih šolah “izgubila bitko”. Dijaki poklicnih šol živijo tako zelo nezdravo, da jih po telesni pripravljenosti prekašajo dijakinje iz gimnazij.

“Več kot podvojili smo število gibalno manj kompetentnih dijakov, ki gredo iz srednje šole v delovnih proces ali na univerzo,” opozarja Strel. Ti mladi imajo in bodo imeli številne zdravstvene težave. Ne le, da jih bo pomanjkanje telesne zmogljivosti oviralo pri opravljanju fizičnega dela, znanstveno je dokazano, da telesna dejavnost vpliva tudi na možgane, na sposobnost pomnjenja in učenja. “Ti dijaki so in bodo akademsko neuspešni, z nizko stopnjo znanja, če bodo že prišli do delovnega mesta, pa po moji oceni ne morejo zaslužiti minimalne plače,” pravi Strel. Država mora za dijake poklicnih šol pripraviti programe in povečati količino športa v njihovem izobraževanju, poudarjajo strokovnjaki.

Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič napoveduje ukrepe tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Program Zdrav življenjski slog, ki ga je sofinancirala EU in je v preteklih letih kot neobvezni program potekal na približno polovici slovenskih šol, bo po novem postal obvezni del šolskega sistema. Dijakom pa se namerava ministrstvo bolj posvetiti s programom Mladi za mlade. Program se je prvič začel letos jeseni, v njem pa mladi športni pedagogi izvajajo posebne obšolske športne in gibalne programe, prilagojene interesom in zahtevam dijakov poklicnih šol.

---