Pobratenje z učinkom

Slovenske in tudi primorske občine imajo, če pogledamo obsežen seznam pobratenj, veliko prijateljic - zamejskih, čezmejnih, evropskih, izvenevropskih, celo čezoceanskih. Nekatera pobratenja trajajo že več kot 40, celo 50 let, druga so mlajša, vsa pa naj bi zasledovala plemenit cilj prijateljstva med lokalnimi skupnostmi, ki presegajo politične delitve, si pomagajo, izmenjujejo izkušnje in poglede, delijo primere dobrih praks, snujejo skupne projekte, gojijo medkulturni dialog... Povezujejo jih stične točke na področju kulture, turizma, športa, sociale, gospodarstva... Instrument skratka, ki ga velja pozdraviti in izkoristiti. Dobro partnerstvo, ki ne ostane le na papirju, namreč lahko prinese marsikatero korist. Zato je nekoliko presenetljivo, da se naše občine malokrat pohvalijo z učinki in rezultati, ki naj bi jim jih prinesla pobratenja. Oziroma da pobratenja še premalokrat izkoristijo za kaj več kot turizem (praviloma na občinske stroške). Na občinskih spletnih straneh tako lahko zasledimo vesti o družabnih srečanjih s pobratenimi občinami, s katerimi seveda ni nič narobe, sploh če je vanje vključena tudi mlajša generacija, ki tudi na ta način sega čez planke. Pričakovali pa bi, da bi kot občani večkrat konkretno občutili, da se je naša občina - tudi po zaslugi pobratenja - uspela izviti iz pogosto ukalupljenega načina razmišljanja in presegla takšne ali drugačne sistemske ovire, zaradi katerih se pri nas pogosto nič ne da spremeniti, če pa že, predolgo traja. In da je nekaj naredila - drugače in bolje, ker jo je navdihnil dober zgled, kakršnih po svetu ne manjka, če le po njem hodimo z odprtimi očmi. Ne nazadnje pa bi se pobratenja morala bolj poznati tudi finančno. Kar 185 milijonov evrov namreč Evropa v tem finančnem obdobju namenja samo za program Evropa za državljane, ki spodbuja prav sodelovanja v okviru pobratenja mest. Naše občine so ta denar doslej še preslabo izkoristile.


Preberite še


Najbolj brano