Priznanja in nagrade obrtnikom in podjetnikom Krasa in Brkinov

Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana združuje podjetnike in obrtnike s Krasa in iz Brkinov. Gospodarsko okolje je trenutno bolj vzpodbudno kot zadnja leta, vendar to prinaša novo težavo: pomanjkanje kadrov.

ŠTANJEL > “Nekateri podjetniki so že na zeleni veji. Predvsem se pozna več dela v gradbeništvu,” pove Jernej Bortolato, kamnosek in predsednik sežanske zbornice. Težava ostajajo kadri: “Delodajalci si želijo izobraženega kadra, vendar smo v Sloveniji dolgo spali pri izobraževanju. Počasi se odnos do poklicev spreminja. Predvsem je treba spremeniti miselnost staršev, ki otroke velikokrat silimo v smer, ki si je sami ne želijo. Le kdor z veseljem opravlja poklic, je lahko uspešen.”

Kot je pojasnila sekretarka sežanske zbornice Klementina Križman, je povpraševanje na Sežanskem podobno kot drugod po Sloveniji: “Največ ga je po kadrih v gostinstvu, natakarjih in kuharjih. Iščejo tudi elektroinštalaterje, varilce, orodjarje in CNC operaterje.”

Delo je, delavcev ni

“Izredno težko je dobiti ljudi za delo v kamnolomu, pa tudi take, ki bi se ukvarjali z ročno obdelavo kamna. Vsaj za mlade to ni najbolj atraktivno. Je pa res, da smo v zadnjih letih dobili kar nekaj mladih fantov, ki so delo zagrabili,” je povedal Andrej Kos, direktor podjetja Marmor Sežana, ki je na petkovi slovesnosti območne zbornice, s katero ta vsako leto nagradi člane z jubilejnimi in posebnimi priznanji, na odru štanjelske dvorane stal kar dvakrat. Najprej zaradi 70-letnice podjetja, nato še zaradi zlatega pečata Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. “Stanje se gotovo izboljšuje. V naslednjem letu pričakujemo boljše rezultate,” o okrevanju gospodarstva pravi Kos.

Manjkajo natakarji, kuharji, strojniki

Valter Malovec, ki vodi podjetje, ki se ukvarja z gostinstvom, hotelirstvom in mesarijo, si prav tako beli glavo, kako dobiti primeren kader. “Dolga leta smo imeli stalne zaposlene. A zdaj se je nekaj ljudi upokojilo in iščemo nadomestila zanje. Neprestano imamo razpise za kuharje in natakarje. Že dobiti sam kader je težko, kaj šele dobrega,” je pojasnil Malovec, ki letos praznuje 20 let podjetniške poti.

Najtežje je bilo na začetku, podjetje pa je kljub gospodarski krizi neprestano raslo. Skrivnost? “Treba je delati in pričakovati boljše čase,” odgovori podjetnik.

Po gospodarski krizi je močnejše tudi podjetje Skok Blu iz Dan pri Sežani. Dela ne zmanjka, drugače je s kadri. “V našem sektorju kadra preprosto ni. Potrebovali bi predvsem v strojništvo usmerjen kader. Te težave smo začeli reševati s štipendiranjem,” pojasni Tilen Skok in nadaljuje: “Prihodnost je v tej smeri, vendar pa je mnogi ne vidijo. Mogoče zato, ker so ti poklici slabo predstavljeni, pa tudi zato, ker bi vsi radi bili direktorji. To pa ne gre.”

Trenutno imajo štiri štipendiste. “Veliko pripomore tudi praksa v podjetjih, saj lahko na tak način vzgajaš človeka. Najprej ga spoznaš, potem mu lahko ponudiš štipendijo in kasneje zaposlitev,” je še povedal Skok.

Družinska podjetja so močnejša

Skokovi so družinsko podjetje. Niso edini, pove Križmanova iz zbornice: “Veliko podjetij z dolgo tradicijo je družinskih. Večina naših članov ima pomoč v družini in mnogo je takih, ki svoje znanje prenašajo na prihodnje generacije.”

Eno takih je tudi podjetje Zega za servisiranje vozil, storitve, trgovino in turizem. Letos so kot eno od dveh podjetij v regiji praznovali 40 let delovanja. “Ob taki obletnici se je potrebno zahvaliti predvsem očetu, da nama je z bratom dal priložnost, da lahko delava, kar naju veseli,” je povedal direktor podjetja David Zega. Medgeneracijskih sporov, ki marsikatero podjetje uničijo, pri njih ni bilo: “Ko se je oče upokojil, je rekel, da lahko pridemo k njemu za nasvet, da se pa sam ne bo vtikal. Je pa res, da mi je vodenje prepustil že nekaj let pred upokojitvijo.”

---