Knjižni sejem skozi vse leto!

“Oh, tukaj se imam čudovito, presenečen sem, kako poznane in priljubljene so med vašimi otroki knjige o Zverjascu, Zverjaščku in druge,” nam je sredi vrveža v Cankarjevem domu v petek zaupal ilustrator Axel Scheffler, zvezda 33. Slovenskega knjižnega sejma. Ta se je včeraj sklenil s podelitvijo nagrade knjiga leta 2017 Borisu A. Novaku za epos Vrata nepovrata.

Epos Borisa A. Novaka  Vrata nepovrata so včeraj   razglasili za slovensko  knjigo leta.  Foto: Domen Pal
Epos Borisa A. Novaka Vrata nepovrata so včeraj razglasili za slovensko knjigo leta.  Foto: Domen Pal

LJUBLJANA > Mlade in mlade po srcu je 60-letni nemški ilustrator Axel Scheffler osvojil s sproščenim predstavljanjem svojega dela in ustrežljivostjo. Najprej je sedel za mizico, pred katero se je vila dolga kolona. Svojim oboževalcem se umetnik ni samo podpisoval, ampak je ob avtogram vsakemu od njih tudi kaj narisal, takole, navdihnjen z nekaj besedicami pogovora. Najbolj znan je kot tisti, ki je upodobil Zverjasca in Zverjaščka, oba v sodelovanju s škotsko pisateljico Julio Donaldson. “Ustvarjava povsem ločeno,” nas je presenetil. “Julia napiše besedilo, ga pošlje založniku, ta pa ga meni, ki poskrbim še za ilustracije. Srečava se le, kadar predstavljava knjigo, med delom pa ne.”

V slovenščini imamo poleg zverjaščevskih dogodivščin še več njunih knjig: Bi se gnetli na tej metli?, Polž na potepu na kitovem repu, Mamica, kje si?, Zgodbe iz želodjega gozda ... Mojstrsko jih je poslovenil Milan Dekleva, ki je na sejmu tudi nastopil s Schefflerjem, pomagali pa so jima otroci, glasni, živahni in temeljito seznanjeni tako z besedami kakor s podobami, ki jim bogatijo in zaljšajo otroštvo.

Mojstrski unikum

Včeraj, na zaključni semanji dan, je v Cankarjevem domu slavil Deklevov pesniški kolega Boris A. Novak, čigar monumentalni epos Vrata nepovrata v treh knjigah, izdanih pri novomeški Gogi, so obiskovalci z glasovanjem izbrali za knjigo leta 2017. V igro za ta laskavi naziv je strokovna žirija s predsednikom Stojanom Pelkom poslala še Skozi oči prekariata: Brez konsenzaČrta Poglajena, Samoumevni svetMihe Blažiča - N'toka, Večni arhitekt: Življenje in delo Jožeta PlečnikaNoaha Charneyja ter ŠepetanjeTomaža Šalamuna in Metke Krašovec.

"Vrata nepovrata je prvi slovenski ep, ki obsega 2300 knjižnih strani in okrog 40.000 verzov in ga je pesniški klasik Novak pisal več kot 20 let. Prva knjiga nosi naslov Zemljevidi domotožja, druga Čas očetov, tretja, ki je izšla v letu 2017, pa Bivališča duš. Ta je sinteza celote in sklepno nadaljevanje prvih dveh, z elegičnimi toni, ki prehajajo v apokaliptično videnje sveta, v katerem živimo. Vrata nepovrata nedvomno predstavljajo mojstrski unikum v moderni slovenski književnosti in pesnikov opus magnum,” so zapisali v utemeljitvi nagrade.

Ne prodajajmo je prepoceni

Na sejmu so letos predstavili 3000 novih knjig, zvrstilo pa se je še več raznolikih prireditev in pogovorov. Na dveh debatah je sodelovala tudi Ingrid Celestina, predsednica Društva slovenskih knjigotržcev ter vodja koprske knjigarne in založbe Libris. “Tudi tokrat smo ugotavljali, da stanje na slovenskem knjižnem trgu še zdaleč ni rožnato,” pravi. “S kolegi sem soglašala, da bi morala vsa ministrstva spoznati, kako pomembna je knjiga, ne samo ministrstvo za kulturo in javna agencija za knjigo. Raziskava je pokazala, da bi bila večini Slovencev sprejemljiva cena knjige med 11 in 15 evri, zdaj pa knjiga povprečno stane nekaj evrov več. Povprečna cena knjige se znižuje in prihodki založniške panoge so se v zadnjih osmih letih prepolovili.”

V debati so se kolegi razhajali pri oceni, ali je zakon o enotni ceni knjige koristen ali škodljiv. “Sama menim, da ščiti in izenačuje knjigotržce. Preprečuje, da bi veliki trgovci knjigo prodajali pod ceno in jo izkoriščali v vezani trgovini, jo ponujali skupaj z drugimi izdelki.”

A niti zakon ne more preprečiti, da knjiga ne bi bila prisiljena v konkurenco z drugimi izdelki, še ugotavlja knjigarnarka in založnica: “Obenem pa mnogi brez pomislekov odštejejo precej denarja za telefone, tablice in podobno, nepredstavljivo pa se jim zdi, da bi kak evro več namenili za knjigo.

Knjižni sejem je vsekakor dobrodošel, dodaja, a opozarja, da tovrstno nekajdnevno druženje ne more rešiti knjige: “Potrebna je splošna in vseslovenska bralna kampanja.” Z drugimi besedami: knjižni sejem razširimo na vse leto in v vse kraje domovine!


Komentar novinarja

Andraž Gombač

Junaka Martin in Boris

Smo med knjigami: sinoči se je zaključil 33. Slovenski knjižni sejem in v petek se bo začel 23. puljski sejem Sa(n)jam knjige u Istri. Na obeh se ljubitelju knjig zvrti v glavi, ko srečuje sorodne duše in vrhunske ustvarjalce. Prav je, da slavimo tudi junake, ki si to zaslužijo, bodisi neuničljivega Martina Krpana, ki nam ga je Levstik dal leta 1858 in ga je Hinko Smrekar v naši prvi slikanici upodobil pred okroglim stoletjem, ali pa Borisa A. Novaka, čigar monumentalni epos Vrata nepovrata ...

Preberi več

Najbolj brano