Vrh krasoslovja v svetovnem merilu

“Naše poslanstvo je predvsem poglabljanje temeljnega znanja o naši kraški dediščini, seveda pa se zavedamo, da je to znanje edino dobro izhodišče za smiselno načrtovanje na krasu in njegovo varovanje,” je ob včerajšnjem praznovanju visokega jubileja izpostavil dr. Tadej Slabe, dolgoletni predstojnik Inštituta za raziskovanje krasa, ki se ponaša z vrsto pomembnih dosežkov in sodi v vrh svetovnega krasoslovja.

POSTOJNA >Na inštitutu si prizadevajo, da bi bilo njihovo znanje čim bolj uporabno tudi pri načrtovanju trajnostnega razvoja na krasu. ”Praviloma smo vključeni v vse pomembnejše projekte načrtovanja ali posegov na kras, v projekt izgradnje novih slovenskih avtocest, zdaj pri načrtovanju železniške povezave med Divačo in Koprom, pri načrtovanju oskrbe s kraškimi vodami in podobno,” pojasnjuje Slabe.

Raziskovalci inštituta sodelujejo tudi v različnih mednarodnih povezavah in projektih, pomagajo pri razvoju krasoslovja v številnih deželah po svetu. Inštitut je sedež mednarodne speleološke zveze, želijo pa si tudi ustanovitev Evropskega krasoslovnega središča, o katerem se pogovarjajo s predstavniki evropske komisije. Na inštitutu izvajajo doktorski študij krasoslovja, edini tovrstni v svetu, ki deluje pod okriljem Univerze v Novi Gorici in je tudi krasoslovno študijsko središče Unesca. Študenti prihajajo z vsega sveta. Tako kot tudi udeleženci ugledne vsakoletne mednarodne krasoslovne šole, ki pod okriljem inštituta poteka že 25 let.

Inštitut poleg obsežnejših znanstvenih del izdaja revijo Acta Carsologica, ki velja za vodilno svetovno krasoslovno znanstveno revijo. Predsednik države je revijo lani odlikoval z redom za zasluge za izjemen prispevek k razvoju slovenskega in svetovnega krasoslovja ter uveljavljanju slovenske znanosti v svetu.

“Pri nas so nekatera znanstvena področja zelo razvita in imamo posameznike, ki so v svetovnem vrhu ali blizu njega, toda zdi se mi, da nimamo raziskovalne ustanove, ki bi na svojem področju tako izstopala, kot to velja za vas,” je ob včerajšnjem praznovanju inštitutu čestital predsednik države Borut Pahor.

Inštitut za raziskovanje krasa, ki ima 23 zaposlenih, od tega 14 rednih raziskovalcev in štiri mlade raziskovalce, je sicer ena od raziskovalnih ustanov Znanstveno raziskovalnega center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Kot edini pa svojega sedeža nima v Ljubljani, temveč na krasu - v Postojni, kar mu glede na njegovo delo tudi pritiče.

Slovesnosti sta se zato udeležila tudi predsednik SAZU dr. Tadej Bajd in namestnica direktorja ZRC SAZU dr. Mimi Urbanc. Ta je visok jubilej izkoristila tudi za kritiko odnosa do znanosti v družbi in politiki in neurejen sistem financiranja znanosti. Raziskovanje krasa je sicer posebnega pomena za Slovenijo že zato, ker je naš matični kras dal ime za vse kraške pokrajine po svetu, z raziskovanjem tega krasa pa se je začel razvoj krasoslovja sploh. “Kras je torej naša pomembna naravna in kulturna dediščina,” je poudaril Slabe. Kraške vode in njihovo varovanje pa so izjemnega pomena tudi za vodooskrbo, saj je več kot polovica voda, s katerimi se oskrbujemo v Sloveniji, kraških vodonosnikov.

---