Luka Rupnik v Španiji doživlja svoj košarkarski razcvet

Ob Žanu Marku Šišku in Maticu Rebcu je eden od treh organizatorjev igre v prvem delu košarkarskih kvalifikacij za svetovno prvenstvo Idrijčan Luka Rupnik. Prav vsi trije prisegajo na hitrost in svobodo v igri.

LJUBLJANA > Matična Idrija, Slovan, nato štiri leta Olimpija, od lani pa najprej španski drugoligaš Lleida, po dobrih igrah pa kaj kmalu prvoligaš Fuenlabrada. To so klubi 24-letnega organizatorja igre Luke Rupnika, ki je po dveh letih znova v izbrani vrsti. “Prekinitev klubske sezone prinaša novo energijo, zelo pomembno je, da lahko vsaj nekaj ur vidimo družino. Vsi se poznamo in smo že dolgo skupaj, je pozitivna energija in veliko nasmehov. Prav užitek je biti tukaj,” je na zboru reprezentance najprej povedal Rupnik, ki je pogodbo s prvoligašem Fuenlabrado podaljšal še za dve leti

> So bile v klubu zaradi odhoda v reprezentanco kakšne pripombe?

“Na začetku so bile, ker je španska liga ACB imela drugačen pogled. Ampak jaz sem takoj rekel, da se bom povabilu odzval, ker je igranje za reprezentanco čast in ponos. Potem mi niso delali težav.”

Luko Rupnika je v izbrano vrsto za evropsko prvenstvo leta 2011 v Litvi po igranju na mladinskem EP (takrat je bil njegov soigralec tudi sedanji reprezentant Žiga Dimec) vključil selektor Božidar Maljković. Svoji prvi točki v članskem dresu je dosegel proti Španiji. Na EP je znova potoval leta 2015 pod taktirko Jureta Zdovca. Odigral je le tri minute v skupinskem delu proti Gruziji in v svojo statistiko vpisal en skok.

> Bili ste že na širšem seznamu za evropsko prvenstvo. Najbrž vam ni bilo prav lahko pri srcu, ko ste videli, da bi lahko bil evropski prvak?

“Na začetku mi res ni bilo vseeno, imel sem iskren pogovor s selektorjem Igorjem Kokoškovom. Med evropskim prvenstvom pa sem videl, da je bila to prava odločitev in da selektor ni povlekel nobene napačne poteze. Na koncu sem bil zelo vesel za vso skupino, tudi Aleksej (Nikolić, op. a) in Matic (Rebec, op. a) sta na koncu svoj posel opravila odlično.”

> Kaj ste našli v Španiji, kar niste imeli doma?

“V največji meri morda svobodo v igri. Igra se košarka z veliko teka in metov, s tem dobiš samozavest. Je pa tako, da sem v Španiji veliko bolj cenjen kot tu.”

> Torej je bila odločitev za odhod v Španijo zadetek v polno?

“Lani sem igral na visokem nivoju, letos sem imel dober začetek sezone, potem mi je forma nekoliko upadla. Smo drugi v prvenstvu, le za madridskim Realom. Imamo najboljšo sezono v zgodovini kluba in zaenkrat zares uživam.”

> Človek si težko razloži, kako ste se nekateri igralci v Olimpiji tako izgubili, v tujini pa zacveteli. Kako bi nam vi to pojasnili?

“Je zelo specifična situacija, povezana tudi s psiho, z ljudmi okoli Olimpije in negativno energijo. Tam je težko delovati in fantom želim vse najboljše. Klub iz leta v leto izgublja ugled, sam sem prišel, ko je še igral evroligo, bila je druga zgodba kot je zdaj.”

> V članski reprezentanci ste debitirali pri 18. letih, potem imeli epizodno vlogo leta 2015. Dve evropski prvenstvi, a vendar daleč od želja.

“Ja, ni šlo po načrtih, morda je prvo povabilo leta 2011 za EP v Litvi prišlo prezgodaj. Ostal sem zvest svojemu hotenju, verjamem v to, kar delam. Bil sem potrpežljiv in to se mi je obrestovalo.”

> Ste se podrobneje pogovarjali s selektorjem?

“Bil sem v stiku z njim kmalu potem, ko je bil imenovan. O vlogi nisva veliko govorila, pripravljen sem narediti, kar bo rekel, delati in uživati.”

> Koliko veste o Belorusiji?

“Poznam le organizatorja igre iz Juventida Maalika Waynsa, naturaliziranega igralca in dobrega strelca.”

> Kakšni pa so Španci, brez zvezdnikov?

“Vsi so igralci iz lige ACB, proti vsem sem že igral. Čeprav se ekipa na papirju zdi slaba brez igralcev iz lige NBA in evrolige, pa ni tako. Vsi so željni dokazovanja in ne bo nam lahko.”

---