Ko je alkohol družinski član

Vsak dan zaradi alkohola v Sloveniji umreta dva človeka, deset pa jih je vsak dan v bolnišnici, je bil eden od najbolj zaskrbljujočih poudarkov na okrogli mizi v Novi Gorici. Organizirala jo je Zveza klubov zdravljenih alkoholikov (KZA) Slovenije, strokovnjaki pa so govorili ne le o alkoholu, ampak tudi o drugih oblikah zasvojenosti.

    Alkohol je velik problem v slovenski družbi, nezanemarljive pa 
so tudi druge oblike zasvojenosti, so poudarili na včerajšnji  
okrogli mizi. Foto: Leo Caharija
Alkohol je velik problem v slovenski družbi, nezanemarljive pa so tudi druge oblike zasvojenosti, so poudarili na včerajšnji okrogli mizi. Foto: Leo Caharija

NOVA GORICA > Alkohol je žal del slovenske kulture, zato pravimo, da je mokra kultura. Tradicionalno je vpet v vse naše pomembne dogodke, praznovanja. Je zelo dostopen in tudi naš odnos do njega je zelo toleranten. Na eni strani smo zelo tolerantni do vsakodnevnih posledic alkohola - če vidimo, koliko je poškodb, nesreč, tudi smrti, in drugih težav - po drugi strani pa obsojamo ljudi, ki so zasvojeni, ki imajo sindrom odvisnosti od alkohola, tako da smo zelo ambivalentna družba,” je poudarila Irena Jerič iz novogoriške enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Strokovnjaki z različnih področij so predstavili tudi druge oblike zasvojenosti, posledice, ki jih imajo v življenju posameznika, njegovi družini in v družbi ter programe preprečevanja in zdravljenja. Zanimivo je, da smo po sprejemanju učinkovitih ukrepov v zvezi z alkoholno politiko na 16. mestu med državami članicami Evropske unije, po registrirani porabi alkohola pa na neslavnem petem mestu, je poudarila Jeričeva.

Pomen preventive

Da je alkohol velik problem v slovenski družbi, se dobro zavedajo v Zvezi KZA, ki letos obeležuje deset let delovanja in z različnimi programi ljudem pomaga, da se postavijo na noge. “V tem letu je bilo v naših skupinah in vseh programih približno 400 uporabnikov. Če prištejemo še svojce, je 1200 oseb tako ali drugače vključenih v naše programe in vesel sem, da smo vzpostavili tudi stike s centri za socialno delo, zdravstvenimi domovi,psihiatrično bolnišnico in šolami,” je poudaril predsednik Zveze KZA Slovenije Frederik Lapanja. Ker so spoznali, da se preveč osredotočajo na kurativo, so začeli delati tudi na preventivi. “Tako smo letos na ministrstvo za zdravje prvič prijavili program Zmorem in želim se imeti rad. Ministrstvo ga je podprlo, sofinanciralo ga bo naslednja tri leta. Tako smo začeli z izvajanjem programov Izštekani in Krepitev družin,” je povedala Teja Kumar, ki je predstavila programe Zveze KZA Slovenije.

Program Izštekani je namenjen učencem zadnje triade osnovnih šol, njihovim staršem in učiteljem. Strokovnjaki se z učenci ne pogovarjajo le o alkoholu, ampak o vseh temah, ki so zanje pomembne. Na Tolminskem, v OŠ Franceta Bevka, izvajajo že drugi tak izobraževalni tečaj. Načrtujejo ga tudi v Bovcu, v prihodnjem letu naj bi vključili še dve šoli v Novi Gorici in v Ajdovščini, pripeljali naj bi ga tudi v Idrijo. V prihodnje želijo vključiti večino šol na Goriškem. S programom Krepitev družin pa bodo začeli po novem letu in je namenjen družinam, ki se srečujejo z alkoholom in z njim povezanimi težavami. Alkohol je namreč v mnogih družinah nekakšen družinski član, vse se plete okrog njega in močno vpliva na odnose v družini.

Odvisnost je bolezen

Kot je poudarila Janja Milič, vodja oddelka za zdravljenje odvisnosti v Psihiatrični bolnišnici Idrija, ljudje odvisnosti pogosto sploh ne pojmujejo kot bolezen. “Ljudi je treba ozaveščati, da je odvisnost bolezen, ki se jo da zdraviti na različne načine, ne nujno bolnišnično, lahko tudi ambulantno ali v različnih skupinah. Je pa v Sloveniji morda problem, ker je zdravljenje bolj stigmatizirano kot bolezen sama,” opozarja strokovnjakinja. Nekdo, ki je bil vključen v program zdravljenja je namreč včasih bolj označen kot tisti, ki je vsak dan pod vplivom alkohola.

Terapevt Miha Kramli je predstavil pasti sodobne tehnologije, psihoterapevtka Sanja Rozman pa nekemične odvisnosti. Dragana Trivundža Tomanić iz Javne agencije RS za varnost prometa pa je govorila o negativnih vplivih alkohola na vožnjo in sploh na varnost v državi. Kot je poudarila, vsako leto v Sloveniji umre skoraj 40 voznikov, ki so bili pod vplivom alkohola. “Posebej izpostavljeni tveganju, da bodo povzročili prometno nesrečo pod vplivom alkohola, so ljudje v starosti od 24 do 34 let, predvsem moški,” je dejala. In dobro je vedeti, da se že pri koncentraciji 0,5 promila verjetnost prometne nesreče podvoji.


Najbolj brano