Turizem s kislim nasmehom

Ko zadnji dve leti govorimo o turizmu, govorimo o rekordih. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je Slovenijo obiskalo 15 odstotkov več turistov kot v enakem obdobju lani, prenočitev je bilo 12 odstotkov več. Rast naj bi se nadaljevala tudi v prihodnje, če bo Slovenija le ostala varna država.

A za izvrstnimi številkami se skriva podatek, ki pristojnih prav nič ne veseli: prilivi iz turizma so se v prvem letošnjem polletju povečali le za 5,6 odstotka. Z drugimi besedami: Slovenija od turistov potegne premalo denarja, ker turistični ponudniki turistom ne ponujajo stvari, za katere bi se spodobilo zaračunati več, kot zaračunajo.

Ker ni denarja za prenovo, prenekatera hotelska družba gostu ne ponuja sob, bazenov, restavracij in še česa, kar bi s svojo modernostjo upravičevalo višjo ceno. Pa tudi denarja za vlaganje v zaposlene v gostinstvu in turizmu ni, zato turistično sezono rešujejo študenti, pogosto amaterji, ki ne znajo delati z ljudmi, in sezonski delavci.

Tranzicija je terjala svoje: namesto da bi hotelske družbe v dobi množičnega turističnega navala bogato žele in dobiček investirale v posodobitev, plačujejo za grehe preteklih vodstev. Namesto v razvoj vlagajo v odplačevanje dolgov.

So tudi izjeme, a te ne morejo preglasiti splošnega vtisa, da je turizem Slovenijo prehitel in se zdaj znašel med tnalom in nakovalom. Na eni strani je gost, ki zahteva in upravičeno pričakuje, da bo ob kavici dobil še nasmeh, na drugi pa natakar, ki se zaradi mizerne plače in neštetih nadur komaj še zmore smehljati. In oba imata prav.

Strategija razvoja turizma do leta 2021 napoveduje prehod k petzvezdičnim doživetjem. A najprej bo treba izstopiti iz začaranega kroga. Odločitev delodajalcev, da končno nekoliko povišajo plače, je plod zavedanja, da turizma ni brez dobrih kadrov in da so prenizke plače ena najresnejših težav. Ostajajo pa še mnoge druge.

---

---