Čas v arhitekturi

Prireditve, ki spremljajo letošnje, 35. Piranske dneve arhitekture, in jih približujejo širši javnosti, so se začele že v torek, danes pa je na vrsti osrednji del. O tokratni temi - čas v arhitekturi - so dopoldan v Tartinijevem gledališču na mednarodni konferenci govorili predavatelji, ob 20. uri pa bodo v Monfortu odprli razstavo in podelili nagrado piranesi.

PIRAN > “Že 35 let Piranska srečanja arhitektov kljubujejo času. In v vsebino vseh je bil na nek način vgrajen tudi čas. Čas premisleka vključuje tudi vprašanje časa v arhitekturi,” izbor letošnje teme pojasnjuje Jurij Kobe. In dodaja, da je čas brez fizične otipljivosti, tako kot svetloba, eden bistvenih gradnikov arhitekture: arhitektura se vedno godi v času.

“Tista, ki ga najbolj lovi, ga mnogokrat najhitreje zamuja. Pa je čas še vedno merilo arhitekture? Ali čas odloča, kaj je resnično arhitektura? Je poslanstvo arhitekture v njeni hitri reakciji na čas? Kaj je tisto, kar določa arhitekturni čas,” je le nekaj iztočnic, o katerih so na mednarodni konferenci premišljevali in razpravljali Manuel Aires Mateus, Emilio Caravatti, Hans Gangoly, Irene Kristiner, Jaume Mayol, Irene Pérez, Robert Potokar, Sami Rintala, Branko Silađin, Aleš Kacin ter Eva Pavlič in Marin Berović.

Še pred odprtjem razstave nagrajenih del in podelitvijo nagrade piranesi v razstavišču Monfort pa so v Pečaričevi galeriji odprli razstavo Aires Mateus:Dva muzeja v Lozani / Two Museums in Lausanne.

---