Pogubni bojni plini nas niso izučili

Medtem ko živali, ko so site, pustijo druge pri miru, se ljudje žal obnašamo drugače, je opozoril Srečko Rože iz Vojaškega muzeja v Lokvi ob odprtju razstave o uporabi plinov za bojevanje. V sežanskem Kosovelovem domu lokavski in goriški muzej z njo opozarjata na pogubne posledice plinskega bojevanja.

Glavnino dela za razstavo sta opravila Aneja Rože in njen oče  
Srečko Rože (prva in tretji z leve, v družbi z mamo oziroma 
sestro Ireno in Anjo).

 Foto: Marica Uršič Zupan
Glavnino dela za razstavo sta opravila Aneja Rože in njen oče Srečko Rože (prva in tretji z leve, v družbi z mamo oziroma sestro Ireno in Anjo).  Foto: Marica Uršič Zupan

SEŽANA > Razstava, ki bo odprta do 28. novembra, ima naslov V objemu strupenih hlapov. ”Naslov je nekoliko poetičen, čeprav ne obravnava poetičnega obdobja, temveč grozote, ki so se zaradi plina dogajale med prvo svetovno vojno,” je ob odprtju razstave povedal Davor Krnel iz Goriškega muzeja, enega od dveh soorganizatorjev. Drugi, s še večjo vlogo, je Vojaški muzej iz Lokve, iz katerega je tudi večina razstavljenih predmetov.

Nekaj pa jih je iz Goriškega muzeja, Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Kobariškega muzeja in Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici.

Plini so v grapi Naklo ugonobili več sto življenj

Pri pripravi razstave sta imela glavno vlogo zgodovinarka Aneja Rože in njen oče Srečko Rože, lastnik lokavskega vojaškega muzeja. “Druga soška fronta se je začela s plinskim napadom, med katerim so uporabljali več vrst plinov, tudi veliko novih,” je pojasnila Rožetova in opisala 12. soško bitko, ki je podrobneje predstavljena na razstavi. V grapi Naklo pri Bovcu se je oktobra 1917 vkopal bataljon, a uporaba plinov, za katere plinske maske, ki so jih imeli vojaki, niso bile uporabne, je ugonobila večino vojakov. “Koliko mrtvih je bilo, natančno še ni znano. Po nekaterih podatkih naj bi jih bilo 210, nekatere navedbe pa gredo vse tja do 500 in celo 600 smrtnih žrtev,” je povedala Aneja Rože.

Poleg prikaza plinskega napada, s katerim se je začela 12., zadnja soška bitka, in priprav nanjo, so na razstavi na ogled še nemške, avstro-ogrske in italijanske maske, zaščitna sredstva za živali pred bojnimi plini ter nemške in avstro-ogrske plinske granate, nemški plinski minomet in še marsikaj. Predmete spremljajo podrobni opisi, navedbe dogodkov ter opisi in rabe kemičnega orožja pred prvo svetovno vojno.

Pobijajo že dva tisoč let

“Razstava prikazuje bojevanje s plini in hkrati opozarja na kemično orožje, ki ga je treba uničiti,” je poudarila Rožetova.

Tudi Srečko Rože, čigar vojaški muzej z vsemi zbirkami opozarja na nesmiselnost vsakršnih vojnih morij, je izpostavil to temno plat človeštva, ki uporablja pline za ubijanje že dva tisoč let, nič pa se ni naučilo niti iz tragičnih posledic plinskega bojevanja med prvo svetovno vojno: “Po prvi svetovni vojni so uporabljali bojne pline Italijani v Etiopiji, nato Hitler, uporabljali so jih v Koreji in Vietnamu. Nič se nismo naučili. S to morijo nadaljujejo še dandanes,” je poudaril Rože.

Na odprtju razstave se je izjemno razveselil dr. Vasje Klavora, pisca številnih del in člankov o prvi svetovni vojni. In tudi Klavora je opozoril na krutost in zahrbtnost plinskega bojevanja, zato so se tudi letos ob dnevu spomina na mrtve spomnili žrtev plinskega napada v globeli Naklo. “Churchill je rekel, da je plin nagnusno orožje. A še pred nekaj meseci ga je uporabil sirski predsednik Asad,” je spomnil Klavora.


Najbolj brano