Martinovo kot jubilej in delovna zmaga

Teden pred Martinom je bil na Primorskem v znamenju praznovanj dveh okroglih obletnic: V Vinakopru so se spomnili 70. obletnice ustanovitve družbe Vino, predhodnice današnjega podjetja, v Kleti Brda pa na tradicionalnem Martinovanju 60. obletnice izgradnje kleti in sprejema prvega letnika v predelavo. Vinakoper in Klet Brda sta skozi minula desetletja pomembno soustvarjala podobo Primorske in utrjevala njeno identiteto ter sredozemski značaj, nadvse pomemben pa je tudi prispevek k urejeni kulturni krajini v Istri in Brdih.

V Vinakopru so v torek praznovali 70. rojstni dan družbe. jaka jeraša Foto: Jaka Jeraša
V Vinakopru so v torek praznovali 70. rojstni dan družbe. jaka jeraša Foto: Jaka Jeraša

V torek je bilo ob Šmarski cesti v Kopru nadvse slovesno. V klet Vinakopra so povabili poslovne partnerje in prijatelje iz Slovenije in sosednjih držav, da so skupaj počastili okroglo obletnico, 70-letnico družbe. Goste so povabili v del kleti, ki sicer ni odprt za javnost, kjer so po krajši slovesnosti pripravili zakusko s sedmimi jedmi za sedem vin, ki so jih tisti večer točili.

Iz STO prek socialističnega laboratorija do danes

Spomladi 1947 so Enrico Malalan z Opčin ter Carlo Svara in Andrej Mahnič iz Trsta ustanovili veletrgovsko podjetje Vino, ki je vino prodajalo tako v Trst in druge kraje STO kot čez tedanjo mejo v Jugoslavijo. Šlo jim je dobro, zato so v Škocjanu kmalu začeli graditi novo klet, v kateri so leta 1953 namestili 41.427-litrski sod, ki so ga izdelali tacenski sodarji. Sod je še danes največji v državi in velika atrakcija kleti.

V času odmiranja Jugoslavije je Vinakoper padel v krizo. Po stečaju so na pragu nove države ustanovili novo podjetje, ki je dobilo z direktorsko-enološko navezo Nevio Pucer in Iztok Klenar zalet in je postalo ena najbolj uglednih kleti v državi ter nesporna referenca za rdeča vina z refoškom v ospredju, ki ga je v vinogradih Vinakopra daleč največ.

Pred desetletjem so s Hišo refoška zaokrožili podobo Vinakopra, ki ga danes vodita direktor Robert Fakin in glavni enolog Boštjan Zidar. “Vinakoper je srce istrskega in slovenskega vinogradništva. Je plod trdega dela sedanje in prejšnjih ekip, ki so si prizadevale za dvig kakovosti vina in pivske kulture,” je v torek poudaril Fakin.

Vinakoper ima v lasti in najemu približno 570 hektarjev vinogradov v Istri, v njih sta glavni sorti avtohtona refošk in istrska malvazija, grozdje pa odkupujejo tudi od kooperantov. Družba je pred lastniško konsolidacijo, ki bo pomembna za nove razvojne korake in utiranje nujne poti na mednarodno tržišče po sledeh domačih uspehov, ki so jih letos kronali z nazivom Vinar leta. Vinakopru so ga podelili na državnem ocenjevanju vin Vino Slovenija.

Herojsko družinsko vinogradništvo

Značaj Kleti Brda je nekoliko drugačen od Vinakoprovega, a je njeno poslanstvo sorodno, v briškem okolju nemara še pomembnejše in bolj vidno.

Klet je organizirana kot zadruga. Združuje približno 400 zadružnikov, zato je, kot poudarja direktor zadruge Silvan Peršolja, njen koncept družinsko vinogradništvo, ki je na briških strminah tudi herojsko. Klet Brda, ki podobno kot Vinakoper zaposluje 100 ljudi, je po ustvarjenem prometu največja klet v državi in tudi največji izvoznik vina, saj izvozijo že več kot tretjino pridelka in z njim ustvarijo približno polovico iztržka. Njihov tradicionalni trg so države nekdanje Jugoslavije, v zadnjem desetletju pa so njihovo najpomembnejše tuje tržišče postale ZDA.

Predvčerajšnjim se je v Kleti Brda zbralo več kot 1000 ljudi. Na svečanosti je Silvan Peršolja pogled usmeril v širše okolje in poudaril pomen povezovanja slovenskih vinarjev za utrjevanje prepoznavnosti slovenskih vin, briški župan Franc Mužič, ki je bil veliko let zaposlen v kleti, pa je orisal nekatere prelomnice iz njene zgodovine. Zadruga, ki temelji na prvi zadružni povezavi 38 kolonov iz leta 1922, je že štela celo 1100 članov. Klet, ki v najbolj obilnih letinah ni mogla sprejeti vsega briškega pridelka, da so morali voziti mošt v Ljubljano in Koper, so skozi desetletja dogradili, da ima danes kapaciteto 18 milijonov litrov vina.

Najpomembnejša briška sorta je rebula, ki ji v Kleti Brda namenjajo posebno pozornost. Gostom, med katerimi so bili tudi njihovi poslovni partnerji iz tujine, so jo v četrtek predstavili v številnih podobah, prav tako pa druga vina iz široke palete, v kateri imajo posebno vlogo vina iz linije Bagueri, penine in motnik, posebnež, temelječ na tradiciji, ki je plod razmisleka in poskusov enologa Darinka Ribolice in kolegov.

Družinski značaj Kleti Brda so poudarili s povabilom trem generacijam štirih briških družin, ki so z namestitvijo pip v sode štirih različnih mladih vin simbolično sklenile uradni del programa.

SAŠO DRAVINEC


Najbolj brano