Ždroc kot tortica in kosilo s kratko verigo

V Brkinih so pred desetletji pogosto jedli ždroc. Pripravili so ga iz krompirja in svežega ohrovta (vrzot) ali zelja. Kuhano jed so odcedili, dobro “preždrocali” in zabelili s svinjsko mastjo in česnom. V sodobni različici so to prepoznavno brkinsko jed obudili divaški šolarji v projektu Kuhnapato. Z njo so poudarili še pomen zdrave hrane iz lokalnih sestavin, ki pomenijo okolju in zdravju prijazne kratke dobavne verige.





Staro  brkinsko jed,  ždroc, so šolarji peoblikovali v ohrovtovo 
(vrzotno) tortico z omako razstavljene pečenice, zraven pa 
dodali še  čips gomolja zelene s šetrajevo soljo.



 Foto: Marica Uršič Zupan
Staro brkinsko jed, ždroc, so šolarji peoblikovali v ohrovtovo (vrzotno) tortico z omako razstavljene pečenice, zraven pa dodali še čips gomolja zelene s šetrajevo soljo.  Foto: Marica Uršič Zupan

DIVAČA > Ždroc ni bil edina jed, ki jo je v petek peterica divaških sedmošolcev ponudila 33 učencem in gostom. Za glavno jed so poleg ohrovtove tortice, v kar so preoblikovali ždroc, ponudili še omako iz razstavljene pečenice in čips iz gomolja zelene s šetrajevo soljo.

Porečje Reke v glavni jedi

“Pri sestavi glavne jedi smo izhajali iz bogate kulturne dediščine, pestrosti kulinaričnega izročila ter območja z izjemno biološko pestrostjo naših krajev, ki so del Biosfernega območja Krasa in porečja Reke,” je povedala mentorica projekta Kunapato na divaški osnovni šoli Mirjam Trampuž. “S projektom želimo doseči, da bodo otroci obudili jedi naših prednikov, da bodo kosila v šolah zdrava, iz lokalnih, sezonskih in svežih sestavin. Z njim ohranjamo bogato kulinarično izročilo naših krajev, promoviramo lokalne jedi, spodbujamo trajnostni razvoj in prepoznavamo naravno in kulturno dediščino kot vrednoto,” je še dodala.

“Na vznožju Brkinov, v vasi Rodik, je bila v letih 1860-1865 država Avstrija ustanovila rodiško drevesnico, za katero je skrbel gospod Rosenthal. Bil je državni uslužbenec, po poklicu gozdar, doma iz Brna na Moravskem. V Rodiku je skrbel za pogozdovalno delo in drevesnico v Stajcah, v Panšlu in na Dulanjem Zguni. Poleg sedanjih rodiških kostanjev je vzgajal še sadike brestov, javorjev, topolov, orehov, grške jelke, belega gabra in sadike sadnega drevja,” so v seminarski nalogi ob poobedku podrobnosti o rodiških kostanjih raziskali divaški šolarji.

Brkinska sadna cesta v poobedku

Vse to so šolarji združili tudi ob drug jedi, s katero so poudarili pomen brkinske sadne ceste. Za poobedek so namreč Alex Cah, Ema Krivokapić, Adna Hasić, Erik Mahorčič in Lara Ferjančič pripravili kostanjevo kremo s čežano iz brkinskih jabolk, odišavljeno s kraškim šetrajem. Ko smo jih obiskali tik pred prvim tekmovanjem, so bili lično oblečeni in zadovoljni z opravljenim: “Meni je bilo najbolj zanimivo delati šetrajevo sol. Bilo je ful zabavno,” je povedala Ema Krivokapić.

Poleg učiteljice Mirjam Trampuž sta jim pri zasnovi in izvedbi jedi pomagala Ksenija Krajšek Mahorčič in Martin Mahorčič iz gostilne Mahorčič v Rodiku. “Z možem sodelujeva v številnih projektih divaške občine, v katerih spodbujamo uporabo lokalnih sestavin in pripravo tradicionalnih jedi, ki jih s ponosom predstavimo tudi tujcem. Zame je to naložba v prihodnost,” je povedala Mahorčičeva.

Kratke verige za zdravje ljudi in okolja

Da je projekt Kuhnapato pomemben za krepitev identitete prebivalcev biosfernega območja Kras oziroma celotnega porečja reke Reke, je poudarila tudi Vanja Debevec iz Parka Škocjanske jame.

Zadovoljna in ponosna na peterico učencev in mentorje pa je bila tudi divaška županja Alenka Štrucl Dovgan. Ravnateljica divaške šole Damjana Gustinčič pa je dejala: “Naši mladi kuharji so dokazali, da so stare jedi slastne in če so pripravljene v sodobni preobleki, tudi privlačne. Ob tem so izkazali tudi spoštovanje do hrane iz okolice in poudarili pomen kratkih verig. Domače jabolko je vse kaj drugega kot banane, ki so prepotovale na tisoče kilometrov. Okrog nas imamo tako okolje, da lahko uživamo zdravo hrano. In učenci so vse to lepo povezali s porečjem reke Reke in s Čeljustnikom.”

Divaška skupina si je namreč nadela ime po glavnem junaku iz dela Brkonja Čeljustnik pisatelja dr. Bogomirja Magajne, po katerem nosi ime šola.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano