Povedali so: od očeta naroda do mlade tabornice

Primorske novice so časopis z modro glavo. Ne samo zaradi barve naslova časopisa na prvi strani, ampak predvsem zaradi modrih misli naših številnih sogovornikov, ob katerih ste se bralci zamislili, zdrznili, nasmehnili ali morda celo razjezili. Prelistali smo 302 izvoda našega časopisa, ki smo jih letos pripravili do danes, in nekaj modrih misli zbrali za spomin.

Herman Mikuž, astronom: “Nesmiselno je viseti 
na računalniku 24 ur na dan - stroj bi moral 
omogočiti, da delaš bolje ali več, počneš smiselne 
stvari. Zdaj pa stroje v veliki meri uporabljamo za 
to, da zapravljamo čas, da obrnemo pozornost na 
nepomembne stvari. Medtem pa se pomembni 
problemi samo kopičijo in nihče jih ne rešuje.” Foto: Žiga Živulovič Jr./Bobo
Herman Mikuž, astronom: “Nesmiselno je viseti na računalniku 24 ur na dan - stroj bi moral omogočiti, da delaš bolje ali več, počneš smiselne stvari. Zdaj pa stroje v veliki meri uporabljamo za to, da zapravljamo čas, da obrnemo pozornost na nepomembne stvari. Medtem pa se pomembni problemi samo kopičijo in nihče jih ne rešuje.” Foto: Žiga Živulovič Jr./Bobo

> TOMAŽ JAMŠEK, pilot: “Večjim nevarnostim sem izpostavljen med vožnjo od Kopra do Brnika kakor potem ves dan v letalu. Vem, da so vsi, s katerimi se srečujem kot pilot, usposobljeni. Vedo, kako opravljati svoje delo, in kontrolor jih vodi, kakor vodi mene. Na cesti pa srečuješ vse mogoče voznike.”

> DARIO MARUŠIČ, glasbenik: “Žica je velik korak nazaj, obenem pa tudi kulminacija stvari, ki so se začele z mejo leta 1990. Meje ločujejo ljudi, iz tega rasteta tihi nacionalizem in šovinizem, verjetno tudi fašizem.”

> MAJA ILIJAVEC, kriminalistka: “Narava našega dela te pripelje do tega, da se skuriš. Če imaš srečo, se nekako sestaviš, če ne, pač zboliš in umreš. Kot številni sodelavci in sodelavke v policiji.”

> LEON KLEMŠE, ekonomist in kolumnist: “Bojimo se, da bomo čez dvesto let vsi muslimani, ne pa tega, da tedaj najbrž ne bo ne zdrave hrane ne pitne vode, tudi čistega zraka ne.”

> IVO BOSCAROL, lastnik in direktor Pipistrela: “Če bodo prispevki na visoke plače razvojnih inženirjev v Italiji tako opazno nižji, je logično pričakovati, da bomo razvojni oddelek za nova letala v prihodnosti ustanovili v Italiji.”

> ANGEL VIDMAR, predsednik sveta zavoda Pilonove galerije: “Politika je nekulturna in ko se začne ukvarjati s kulturo, nastane hudič.”

> KARL BONUTTI, ekonomist in diplomat: “Veliko plemenitih ljudi je, tako na levi kot na desni, zato ni razloga, da se ne bi pogovarjali. Moramo se naučiti sprejeti drugače mislečega, se z njim pogovarjati, namesto, da se bojimo in se skrivamo drug pred drugim. Upam, da Slovenci pridejo do katarze, do sprave, saj bo samo tako narod ostal živ.”

> PETER BOSSMAN, piranski župan o novih zvonovih v piranskem zvoniku: “Pirančani bodo zvonjenje sprejeli. Saj bo le enkrat na dan. V tem ne vidim nič slabega, čeprav so nekateri mogoče proti. A v svetu imajo zvonovi neko simboliko - in to je simbolika miru.”

> UROŠ KRAVOS, direktor podjetja C-Astral: “Od države bi pričakovali, da pride industriji nasproti. Žal se dogaja ravno nasprotno.”

> JOŠKO JARC, tolminski podjetnik: “Prav velikega interesa, da bi me kot podjetnika zadržali v občini, nisem začutil. Niti spremenjenih vhodov na parcelo niso dovolili. Po drugi strani pa me vabijo v Avstrijo, sploh ne vem, kje so zame izvedeli.”

> SREČKO ŠAJN, predsednik Turistične zveze Brkini, Kras in Notranjska: “Turizem smo ljudje ni zgolj fraza, je temeljni kamen za višjo kakovost doživetij turistov, ki nas obiščejo. In tudi za več blagostanja prebivalcev kraja oziroma območja.”

> MIKI MUSTER, stripar: “Ker sem svoje junake pošiljal v kavbojske čase, v Afriko in podobno, so mi očitali, da kvarim mladino.”

> ANDRAŽ FURLAN, Društvo mladih Renče-Vogrsko: “Deležni smo bili tudi nekaj kritik, češ, zakaj pomagamo beguncem in ne našim ljudem. Ampak tisti posamezniki, ki le sedijo doma na kavču, gledajo facebook in kritizirajo ter v vsakem dobrem najdejo slabo, v resnici nikoli ne pomagajo nikomur.”

> ANDREJ ŠTER, vodja konzularnega sektorja na ministrstvu za zunanje zadeve: “Trgovci z ljudmi so trgovci; zaznajo konjunkturo in jo uporabijo. Ko je veliko ljudi na poti, nastavijo svoje štante.”

> LIVIJA ROJC ŠTREMFELJ, blogerka iz Cerknega: “Govoriti resnico osvobaja. Jo je pa najtežje povedati tistim, ki je niso pripravljeni slišati.”

> JANA KREBELJ, novinarka in kolumnistka PN: “Afere, čeprav tu in tam iz politike odnesejo kakšno glavo, se nikoli ne razčistijo do konca, tistega konca, ki bi onemogočil napajanje elit pri državnih jaslih.”

> IVO HVALICA, upokojeni poslanec in politik: “Sam Škabrijelu pravim kar doktor Škabrijel, ker mi hoja nanj nadomešča tablete, ki jih morajo drugi jesti.”

> SONJA RUTAR, docentka na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem: “Glavna naloga šole je, da staršem pomaga zadeve speljati in najti pri še tako problematičnem otroku nekaj, v čemer je briljanten.”

> ŽIVA GRUDEN, dolgoletna ravnateljica dvojezične šole v Špetru: “Spet se tudi oglašajo glasovi, ki nas hočejo ožigosati kot neko posebno starožitno slovansko ljudstvo, kot folklorno naplavino brez zaledja, kot cirkuško posebnost brez prihodnosti. Takšna gledanja so nadomestila nekdanja odkrita nasprotovanja vsemu slovenskemu.”

> JANJA MEGLIČ, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije: “Žene lastnikov družinskih podjetij niso vidne, so pa zelo ključne za uspešno poslovanje podjetij.”

> ALBIN IGLIČAR, sociolog prava: “Četrt stoletja je objektivno premalo, da bi spremenili tipični slovenski pogled na državo kot nekaj slabega, kot orodje, ki ga mogočni uporabljajo za zatiranje. Zaradi tega pogleda smo Slovenci spretni pri izigravanju oblasti.”

> JANEZ STARINA, gledališki igralec: “Goriška govorica mi je tako topla in domača, da nisem imel težav. Lepo mi pojeta tudi bovška in tolminska, a se ju ne bi upal lotiti, tako posebni sta, tako mehki.”

> MILAN RAKOVAC, publicist, pisatelj, Istran: “Težave bi Slovenija in Hrvaška lahko rešili s pomočjo naših strokovnjakov, če bi jih le kdo povabil k delu, za zeleno mizo s piranskimi ciplji in bujsko malvazijo.”

> MOJCA BUTINAR MUŽINA, vodja poletnih tečajev slovenskega jezika: “Pred leti smo gostili Japonko, ki se je zaljubila v Jureta Koširja, ga pozimi prišla gledat na smučanje v Kranjsko Goro, zatem pa se poleti še učit slovenščine k nam v Koper. Ali ji je kdaj uspelo ogovoriti Koširja, pa ne vem.”

> NINA FACCHINI, pedagoška vodja počitniškega varstva: “Veseli smo, da so otroci na nasadih Purissime lahko videli lubenice tudi kje drugje kot samo na policah trgovin.”

> MIHA ČELAR, režiser: “Slovenska mitološka mamonska fenomena sta zame naša najbolj znana ljudska junaka Peter Klepec in Martin Krpan. Potem ko sta opravila z nepridipravi, sta se lepo vrnila domov k svojima mamama.”

> CIRIL ZLOBEC, pesnik: “Vsak pameten narod bi bil hvaležen gibanju, ki mu je priborilo eno petino ozemlja. Brez NOB bi bila slovenska državna meja še vedno pri Rakeku.”

> TADEJ BEOČANIN, ajdovski župan: “Upam si trditi, da ko se investitor odloči za Slovenijo, nima razlogov, da se ne bi odločil za Ajdovščino.”

> DEJAN SLOKAR, rejec polžev: “Res pa gre vse bolj po polžje. Tu ne moreš pričakovati hitrega uspeha in zaslužka.”

> EVGEN GOVEKAR, policijska uprava Nova Gorica: “Očitno bo držalo, da tudi slabe ceste rešujejo življenja, ker voznike silijo k počasni vožnji. Ampak to je slaba tolažba. Bolj pomembno je, da ceste izboljšujemo, jih naredimo bolj varne. In da potem to rešuje življenja, ne pa luknjaste ceste.”

> ALOJZ JURJEC, predsednik Košarkarskega kluba Portorož: “Direktorji največjih obalnih podjetij premalo vlagajo v lokalno okolje, kar nekaj podjetij vodijo tujci, ki jih sponzoriranje obalnih klubov ne zanima. Tudi z domačimi podjetniki ni nič bolje.”

> GAL GJURIN, glasbenik: “Nekoč so v vrstah stali za novo ploščo Beatlov, danes pa za zadnji iphone.”

> MAJA POŽAR ANDREJAŠIČ, direktorica družbe REC: “Danes je internet glavna pisarna. Steklena stavba in lepi poslovni prostori niso pomembni, najpomembnejša je dobra spletna stran, ki prodaja.”

> DAVID NABERGOJ, predsednik uprave Mlinotesta: “Na naših bankah leži 15 milijard denarja varčevalcev. Morda je čas, da se državljani organiziramo in ta denar usmerimo v oblikovanje svoje prihodnosti.”

> GREGOR STRMČNIK, župan Ankarana: “V občini Ankaran nam ne pride na pamet, da bi kupili službena vozila, ker jih ne potrebujemo. S tem si javni uslužbenci izplačajo za eno plačo bonitet. Nam se to upira.”

> JOŽE PIRJEVEC, zgodovinar: “Titov največji šov je bil njegov pogreb. Škoda, da ga ni mogel doživeti, ker bi ob njem užival.”

> DANILO ZAVRTANIK, rektor Univerze v Novi Gorici: “Daleč od tega, da bi bili najboljša univerza na svetu, a smo kakovostna majhna ustanova, ki ima svoje prednosti in je na nekaterih področjih odlična.”

> MIRAN IPAVEC, svetovni popotnik: “Avtoštop je kot šah - samo s pravimi potezami prideš do želenega cilja. Nemalokrat se na poti znajdeš v situaciji, ko moraš uporabiti vse svoje znanje in izkušnje, da se rešiš.”

> BORIS KOBAL, v. d. direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve Izola: “Čeprav smo Slovenci vrtičkarji, moramo vrtičkarstvo preseči in začeti obdelovati njivo.”

> VOJKO VIČIČ, starešina Roda soških mejašev: “Otroci se pri tabornikih naučijo samostojnosti, bivanja v skupnosti, strpnosti do drugih, reda in discipline.”

> FULVIO ORSINI, zdravnik in biokemik z Univerze v Padovi: “Več kot dokazano je, da vino zagotavlja prebivalcem Sredozemlja pomemben faktor zaščite. Na osnovi obsežnih raziskav lahko trdimo, da se z rednim uživanjem vina zmanjšuje nevarnost kardiovaskularnih obolenj.”

> PETER PREVC, smučarski skakalec: “Iz take sezone, ko so vzponi in padci, psihično lahko potegneš veliko več. Naučil sem se, da rezultata ne smem izsiljevati.”

> MARKO JUHANT, specialni pedagog: “Če danes vidiš otroka, ki je ves čist, je verjetno vzgojno zanemarjen. Lahko je zelo lepo oblečen, a se z njim nihče ne ukvarja. Umazan otrok je danes najbrž srečen.”

> SEBASTIJAN HORVAT, režiser Cankarjeve drame Hlapci: “Ideja je, da ne glede na starost ne moreš nikoli vreči puške v koruzo. Modrost, zrelost, izkušnje, niso nekaj, kar bi nam dajalo legitimiteto, da bi se umaknili in rekli: Zdaj pa dajte vi!”

> VESNA MIKUŽ, direktorica novogoriške občinske uprave: “V Novi Gorici je že dolgo uveljavljena milejša oblika nadzora mirujočega prometa, v nasprotju z, na primer, Koprom ali Ljubljano, kjer je kaznovanje zelo striktno.”

> POLJANKA DOLHAR, predsednica Slovenskega kluba: “Želimo si, da bi bil Kulturni dom v Trstu stičišče kultur, prostor druženja in sožitja, pa tudi to, da bi nas v mestu še bolj spoznali.”

STOJAN PETRIČ, nagrajenec GZS: “Počutim se kot poveljnik bojne enote, ki se je 20 let boril na bojišču in bil večkrat prestreljen. Ko je postal prestar za vodenje enote in so ga zamenjali z mlajšim, pa je vojska šla k generalu in predlagala, naj mu dajo medaljo.”

> SAMO VESEL, Mladinski center Postojna: “Sistem je ustrojen tako, da se lokalni šerifi vse prevečkrat odločajo na podlagi tega, koga bolj sovražijo in koga manj.”

> MILAN KREK, predstojnik koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje: “Zdravniki ne moremo preprečiti samozdravljenja s konopljo. To je odločitev vsakega posameznika. Vendar smo dolžni opozarjati te bolnike, da če jo že uporabljajo, naj nikar ne opustijo uradnega medicinskega zdravljenja.”

> MARJAN FANK, generalni direktor policije: “Kirurg se ne bo lotil plastične operacije, če bo zaznal, da bolniku odpoveduje srce ali imunski sistem. Policija se lahko najbolj primerja z imunskim sistemom.”

> DAVOR GAŠPERŠIČ, podžupan Bovca: “Nova Gorica je po obstoječi cesti oddaljena poldrugo uro, Jesenice pa uro vožnje. Zato se večkrat sprašujemo, ali niso naše regijsko središče Jesenice.”

> GRACIELA DOLENC, predsednica društva Mešani pevski zbor Divača: “Večkrat se počutimo, kot da lovimo točke od Mercatorja, zato da bi si pridobili kakšno točko več na občinskem razpisu in s tem več denarja.”

> SIMON ŽORŽ, predsednik sveta KS Goče: “Vodovod je še iz azbestnih cevi, ni igrišča, parkirišč, mladi ne morejo graditi. Živimo kot v akvariju. Mogoče smo res zanimivi za tujce, a oni ne živijo tu.”

> JOSIP AHTIK, v pismu, ki ga je zanamcem leta 1907 pustil v zidu: “Mogoče da bo vladala celó v resnici bratovska ljubezen mej vsemi narodi na svetu, ko se ob našlo to-le pismo v zidu.”

> FRANCE BUČAR (1923-2015), v intervjuju za 7. val marca letos: “Upanje je vedno in še vedno ni tako hudo, da bi nas bilo že konec. Še vedno imamo vse možnosti, da splavamo na površje. Če uporabim izraz 'splavamo na površje', s tem povem, da smo že malo pod vodo.”


Najbolj brano