Slovenski med je varen in ne predstavlja tveganj

Slovenski med je varen, skladen s predpisi in ne predstavlja tveganj, sta po izbruhu afere z neregistriranim zdravilom za varozo danes poudarila direktor uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik ČZS Boštjan Noč. Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša ne vidi razloga, da bi bil ugled kmetijstva ali čebelarstva okrnjen.

LJUBLJANA > V Sloveniji te dni odmeva razkritje, da je podjetje APIS M&D z Vrhnike nelegalno več let prodajalo neregistrirano zdravilo za varozo, hudo bolezen čebel. Ker je zdravilo vsebovalo nekatere prepovedane snovi, se je postavilo vprašanje, kako varen je slovenski med.

Direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi je na novinarski konferenci v Ljubljani zagotovil, da je slovenski med na podlagi opravljenih analiz skladen s predpisi, varen in ne predstavlja nobenega tveganja za zdravje ljudi. Njegovega umika s trga zato ni mogoče zahtevati.

Vodja sektorja za fitofarmacevtska sredstva na upravi za varno hrano Jernej Drofenik je pojasnil, da so v okviru preiskave pri podjetju APIS M&D zasegli relativno veliko količino različnih kemikalij. Večinoma je šlo za prepovedana fitofarmacevtska sredstva, ki so bila cenovno relativno lahko dostopna.

Našli so tudi zdravilo - kartonske paličice za odstranjevanje zajedavca varoja - in ga analizirali. Poleg amitraza, ki ga lahko vsebujejo tudi registrirana zdravila, ter klorfenvinfosa in razgradnega produkta rotenona, ki nista dovoljena, so našli tudi cel spekter organskih topil in njihovih nečistoč, vendar nobeno od topil ali nečistoč ni prešlo ne v satje ne v med, je pojasnil Drofenik.

V analizi medu so našli samo sledi amitraza, v satju z medom pa poleg amitraza tudi klorfenvinfos, ki se rajši veže na satje kot na med. “Med kot živilo v vseh pregledanih vzorcih ne predstavlja nobenega tveganja za zdravje ljudi,” je dejal Drofenik.

Tudi Posedi je večkrat poudaril, da prisotnost omenjenih substanc ni predstavljala tveganja in kršitev predpisanih dovoljenih vrednosti ostankov, Peter Otorepec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je dodal, da so vrednosti amitraza v medu daleč pod tistimi, ki so zdravju škodljive.

Uprava je leta 2014 in v prvi polovici letošnjega leta vzela 75 vzorcev medu v prometu in vsi so bili skladni s predpisi, je povedal Posedi. Da je med slovenskih čebelarjev zaupanja vredno in popolnoma varno živilo, je poudaril tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč. “Moja otroka sta med zajtrkovala včeraj, danes in ga bosta tudi jutri,” je dejal.

ČZS je v zadnjih 10 letih v interni kontroli pri akreditiranih institucijah analizirala prek 1200 vzorcev medu in niti eden ni bil v neskladju s predpisi, je povedal Noč in zagotovil, da bodo v prihodnje še več pozornosti posvetili osveščanju čebelarjev, da je treba kupovati legalna zdravila.

“Naloga vseh skupaj pa je, da ta zdravila zagotovimo in da so njihove cene primerljive, kot so na evropskem trgu,” je dejal in pozval k ureditvi trga z zdravili. Podpira tudi povečanje nadzora uprave, saj je to tudi v interesu čebelarjev, je dodal.

Na upravi ocenjujejo, da nezakonite proizvodnje zdravil za varozo v Sloveniji v tem trenutku ni več, lahko pa obstaja v sosednjih državah. Posedi je zato zagotovil, da bodo z nadzori nadaljevali v skladu z razpoložljivimi viri in sredstvi, medu pa bodo posvetili še večjo pozornost, saj je to tudi živilo, ki je lahko ponarejeno.

Na upravi nezakonite uporabe zdravil nikakor ne tolerirajo. “To je za nas izjemno huda kršitev in problem, vendar so bili čebelarji, ki so to uporabljali, zavedeni. Njim se je to prodajalo kot bio zdravilo, ki ima naravno snov, v bistvu pa so jim prodali škropivo, kar je nesprejemljivo,” je dejal. Opozoril je, da to ni problem le veterinarskih zdravil, saj je tudi veliko humanih zdravil ponarejenih.

Uprava sicer ne more objaviti seznama vseh, ki so uporabljali sporno zdravilo, saj imajo podatke zgolj o tem, kdo je prejel pošiljke vrhniškega podjetja, ki pa ne prodaja le spornega zdravila. Poleg tega je težko ugotoviti, kdo vse je to dejansko uporabljal.

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša pa je poudarila, da ostaja varnost hrane njihova prioriteta. Opozorila je, da je šlo v primeru preiskave podjetja APIS M&D z Vrhnike za kršitev pri proizvodnji in prodaji zdravil, ni pa problem v samem medu. “Ne vidim razloga, da bi bil s tem okrnjen ugled kmetijstva ali čebelarstva,” je dodala.

Danes so tudi iz podjetja Medex ločeno sporočili, da zagotavljajo varnost in neoporečnost vseh izdelkov. Analize čebeljih pridelkov opravljajo v najboljših akreditiranih laboratorijih v Nemčiji, testirani pa so na vse znane kemično-fizikalne dejavnike tveganja.

STA

---