Sočutna do beguncev, kot britev do oblasti (foto)

Skoraj 77-letna Svetlana Makarovič na Prešernov rojstni dan ni razmišljala o Tem veselem dnevu kulture, češ da je to tudi “grenki in žalostni dan kulture v tej prekleti državi”. Tako je povedala v četrtek, med pogovorom z novinarko Radia Koper Nevo Zajc v izolski mestni knjižnici, kjer so sklenili projekt Primorci beremo 2015 in odprli šesti Pravljični festival.

Odpri galerijo

IZOLA > “V tej državi kulturo sovražijo. Umetniki in kulturniki veljamo za nore. Toda največje zlo je, če je kdo nor, neumen, hudoben, politik in ima oblast. Na vrhu te države so same 'mone',” je nadaljevala. Sledilo je neizbežno. “Slovenije kot države ne priznavam več. Ob njeni himni ne vstanem več.”

Slovenija kolaborira z Evropo, ki je po njenih besedah sredi velikanske krize identitete. Obstaja le še kot geografski pojem, politično pa je gnila. Takšen gnev so v njej vzbudili migranti, begunci, ki so prodali vse svoje imetje, da so si lahko plačali pot v to “prekleto” Evropo, in so tvegali življenja že, ko so se usedli v gumijast čoln. Evropa pa se je obdala z morilsko žico. “In zdaj bodo te reveže poslali nazaj. Vrnili se bodo z besom, nožem med zobmi, in bodo klali, posiljevali; to je dosegla Evropa.”

Ob nedavni komemoraciji za žrtve terorizma v Parizu se je vprašala, ali je bila komemoracija tudi za Srebrenico, Ruando in newyorška dvojčka. “Kaj pa za bosanske delavce, ki so prišli delat v Slovenijo, obljubljeno deželo, in niso dobili plačila niti za to, da bi se lahko vrnili domov? Čeprav so prišli delat za svoje otročke ...”

V akciji Primorci beremo je sodelovalo 66 Izolanov, med njimi Vera Jakopič, ki je prejela posebno priznanje. Tudi tokrat se je Izolanom pridružilo sedem članov Kulturno umetniškega društva Franjo Sornik iz Ruš pri Mariboru. Na seznamu devete akcije Primorci beremo, v kateri je mogoče brati le dela slovenskih avtorjev, je bila tudi zbirka ZeliščarkaSvetlane Makarovič. Poleg izolske knjižnice je v projekt vključenih še osem primorskih knjižnic: ajdovska, idrijska, ilirskobistriška, koprska, novogoriška, sežanska, tolminska ter Narodna in študijska knjižnica v Trstu s Knjižnico Damirja Feigla v Gorici. K branju so letos pritegnile 887 bralcev, ki so prebrali 7602 knjig. Od tega jih je 733 uspešno sklenilo projekt - prebrali so pet proznih del in eno pesniško zbirko. V devetih letih so z akcijo pritegnili 7146 Primorcev, ki so prebrali 53.277 knjig slovenskega leposlovja.

Neva Zajc jo je predstavila kot veliko damo slovenske književnosti, česar pa ni želela slišati. Ljubše ji je bilo, ko je o njej govorila kot o ljubiteljici šansonov, pri katerih razkrije svojo drugo plat, “svetlo in hkrati izjemno ironično”, pa tudi kot igralki in vrhunski pesnici s posebnim občutkom za ljudsko tradicijo. Nedavno je izdala pesniško zbirko Zeliščarka, v kateri si je za nekatere rastline izmislila ime.

“Svetlana tudi izvrstno riše in igra klavir,” je omenila Zajčeva. Sama pa je raje pohvalila Majo Licul, ki je opremila njeno zbirko o zeliščih, in napovedala recital svojih “premraženih” pesmi (iz zbirke V tem mrazu) 7. februarja v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Ko jo je direktorica Mestne knjižnice Izola Marina Hrs označila za neuničljivo, je še končala v svojem slogu: “Nekaj ljudi me je že vprašalo, ali sem na spidu, amfetaminu. Ker če to jemlješ, potem si ves čas buden in samo kritiziraš.”

MIRJANA CERIN

---