Trijezične knjige za zgodnje učenje jezikov

Novogoričanka Mojca Stubelj Ars pred letom in pol še pomislila ni, da bo kdaj postala pisateljica, pa čeprav je bila vse življenje literarno aktivna. Mojčina prva otroška večjezična knjiga Pravljica o Luni: Kako je mali poni postal velik je izšla lani decembra, pripoveduje pa o poniju, ki si je želel postati velik, hkrati pa v sebi nosi tudi več drugih sporočil, ki bralcem utrjujejo pozitivne vrednote. Nedavno je pravljica izšla še v treh novih jezikovnih kombinacijah, vsak čas pa bo luč sveta ugledala tudi mobilna aplikacija, v kateri bo poni Luna “oživel” in “spregovoril” v kar sedmih jezikih.

 ... decembra pa jo bo moč spoznati povsod po svetu tudi prek mobilne aplikacije. Foto: Ana Cukjati
... decembra pa jo bo moč spoznati povsod po svetu tudi prek mobilne aplikacije. Foto: Ana Cukjati

Vsakdan Mojce Stubelj Ars, ekologinje in doktorice okoljskih znanosti, se je v zadnjem letu dni “iztrgal” iz primeža naravoslovnih ved in jo po spletu okoliščin približal jezikoslovju. Dobro se zaveda, kako pomembno in hkrati priročno je znati več jezikov, saj jih sama govori kar sedem, odraščala pa je v dvojezični družini.

Za večjezično otroštvo

Svoj avtorski projekt je poimenovala Mini poliglotini in ga v minulih mesecih predstavila širni Sloveniji, sproti pa dobiva nove razsežnosti, saj podjetniška žilica in skrb za zadovoljne bralce Mojci ne dasta miru.

Lani decembra je tako izšla njena prva trijezična knjiga za otroke Pravljica o Luni: Kako je mali poni postal velik, ki spodbuja zgodnje učenje jezikov in v ospredje postavlja večjezičnost. Zgodba v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku je navdušila mnoge bralce po vsem svetu, zato je nedavno doživela ponatis.

“Izvodi iz prve naklade niso ostali le v Sloveniji, ampak sem naročila zanje prejela iz Italije in Velike Britanije, kot darilo pa je zgodba potovala še v Avstrijo, Srbijo, Kanado, Združene države Amerike, na Hrvaško ter Novo Zelandijo, od koder prejemam pozitivne odzive,” navdušenja ne skriva 33-letna Mojca, ki z družino živi v Goriških brdih.

Navdih za pravljico je našla doma

Idejo za ustvarjanje večjezičnih knjig za otroke je Mojca razvila v okviru štirimesečnega usposabljanje v sklopu projekta Podjetno v svet podjetništva (PVSP), ki se je v Novi Gorici odvijal pod okriljem Regijske razvojne agencije (RRA) severne Primorske. V tem času je nastal projekt Mini poliglotini, ki izhaja iz njene osebne izkušnje. “Petletni sin Oskar je bil tako navdušen nad risanko o konju Spiritu, da si je lani zaželel, da bi tudi sam poskusil jahti. V konjeniškem klubu v bližini Gorice v Italiji se je nato nekaj mesecev navdušeno posvečal tej aktivnosti s ponijem Luno, jaz pa sem mu nato, kot velika ljubiteljica živali, napisala pravljico,” pripoveduje Mojca in doda, da se Oskar danes sicer ukvarja z drugimi fantovskimi hobiji, a je bila izkušnja s konji pozitivna za vso družino.

“Po štirih mesecih podjetniškega usposabljanja v projektu PVSP sem želela priti od ideje do končnega produkta, zato sem zavihala rokave in izdelek je bil pred natanko letom dni zunaj, v minulih mesecih pa sem ga še nadgradila.” Poleg tega, da je v tem času prva naklada 500 izvodov pošla in je njen prvenec doživel ponatis, je nedavno izdala isto zgodbo v treh novih jezikovnih kombinacijah. “Prva je napisana v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, druga v italijanščini, nemščini in angleščini, tretja pa v francoskem, nemškem in angleškem jeziku. Zadnji dve sta namenjeni za tuje trge,” pravi Mojca, ki jo je “pravljični” svet jezikov popolnoma omrežil.

Od knjige do aplikacije

Prihodnji mesec pa bo Pravljica o Luni zaživela tudi kot mobilna aplikacija. “Za aplikacijo sem se odločila zato, ker so starši, ki so otrokom brali pravljico, želeli zvočno vsebino, saj vsi niso suvereni v branju določenih tujih jezikov,” izpostavlja. K sodelovanju je zato povabila domače izvajalce, s katerimi je septembra začela snovati aplikacijo. “Zavestno se odločam za sodelavce iz Slovenije, ker podpiram domače znanje, povezovanje in slovensko gospodarstvo,” poudarja. “Tu so pomembno vlogo odigrali ilustratorka, animatorka, programerji, jezikoslovci in oblikovalec.”

Aplikacija je zasnovana tako, da živalska družba v zgodbi oživi v izbranem jeziku, besedilo pa se istočasno prikazuje ali ne. Vmes so snovalci uporabnikom namenili tudi jezikovne naloge. Na koncu posameznih delov zgodbe namreč poslušalce čaka še interaktivni zvočno-vizualni efekt, v kolikor pravilno rešijo to nalogo. S tem bodo motivirali otroke, da bodo zbrano sledili zgodbi do konca odstavka.

“Aplikacijo smo dokončali s pomočjo otrok, ki so nam podali dragocene nasvete, kako naš izdelek oblikovati, da bo čim bolj uporaben in všečen populaciji otrok, starih od treh do desetih let.”

V aplikaciji so slovenski, italijanski, angleški, nemški in francoski različici dodali še zgodbo v ruskem in španskem jeziku. “Pri snemanju zvočnih zapisov so sodelovali naravni govorci izbranih jezikov, ki so hkrati jezikoslovci ali tesno povezani s tujimi jeziki in večinoma živijo v Sloveniji. Animirani pravljici so s svojim glasom dodali dinamiko, ki je primerna za otroke.”

Več kot le zgodba

Zgodbo Pravljica o Luni odlikuje več posebnosti. Trijezična knjiga poleg zgodnjega učenja jezikov spodbuja tudi medgeneracijsko sodelovanje. “Številni otroci so pogosto v varstvu svojih babic in dedkov, tako da ima starejša generacija pomemben vpliv na razvoj otrok. Med drugim jim lahko prenese tudi znanje jezikov in kulturo ter pozitiven odnos do knjige. Želim si, da bi knjigo uporabljajo čim več otrok s svojimi starimi starši, kajti skupno branje ustvarja posebno povezavo med otrokom in bralcem. Tako je knjiga lahko tudi idealen pripomoček za povezovanje mlajših in starejših, saj poleg pravljice vsebuje bogato didaktično gradivo za kakovostno preživet prosti čas in igro,” pravi. Besedilo knjige je oblikovano tako, da je prilagojeno bralcem z disleksijo.

Mojčine večjezične knjige so namenjene štirim skupinam uporabnikov, odvisno od starosti, kognitivnega razvoja in jezikovnih spretnosti otrok. Z računalniškimi ilustracijami je knjigo opremila ilustratorka Naja Simčič iz Deskel, ki ji je uspelo Mojčinim junakom vdahniti podobo in barvitost, v aplikaciji pa je pravljične like oživela animatorka Nika Lemut iz Dobravelj. Pri tem so Mojci lani pri pripravi knjige pomagali in svetovali še številni jezikoslovci, bibliotekarji, vzgojitelji in drugi z izkušnjami v ustvarjanju (večjezičnih) knjig za otroke.

Pravljica o Luni ima tudi dobrodelen značaj, saj je Mojca od vsake prodane knjige delež namenila projektu 300 otrok na konja, ki ga izvajajo pod okriljem Konjeniške zveze Slovenije.

“Pot od pravljice do trijezične ilustrirane knjige je bila zahtevna, a hkrati zabavna. Ob tem sem se tudi veliko naučila. To vsekakor ni moja edina otroška knjiga. Nameravam jih izdati več, vse pa bodo namenjene otrokom od tretjega do desetega leta starosti. Z dobrodelnostjo bom nadaljevala in vsakič del od prodaje namenila ustanovi, ki deluje za dobrobit otrok,” je sklenila.

ANA CUKIJATI


Najbolj brano