Voznik cisterne sploh ni zaviral

V tragični nesreči pri Logatcu je v ponedeljek opoldne umrl 43-letni romunski višji tožilec in člani njegove družine, ki so se peljali na počitnice v Italijo. 50-letnega voznika cisterne, ki jih je z avtom vred zmečkal in stisnil v skalnato brežino, včeraj še niso našli. Psiholog Marko Polič pojasnjuje, da je treba na cestah predvidevati nepričakovano, z očmi in mislimi pa biti popolnoma in samo pri vožnji.

LOGATEC > Policija je včeraj končno razkrila, kako se je v ponedeljek opoldne zgodila tragična nesreča. Po ugotovitvah mož v modrem je 50-letni voznik cisterne vozil po pasu za počasna vozila in približno kilometer od Loma proti Uncu naletel na oviro. Na pasu za počasna vozila sta namreč stali dve vozili, voznika in potniki pa so bili še v njiju.

Zakaj voznik podjetja Traig iz Ivančne Gorice ni opazil ustavljenih vozil, ostaja vprašanje, na katero bi lahko odgovoril le voznik cisterne. Namesto da bi ustavil ali vozili obšel, je brez zaviranja silovito trčil v vozilo znamke dacia logan, to pa je odbilo v vozilo znamke golf. Tega je po trku odbilo proti sredini avtoceste in tako rešilo 52-letnega voznika ter leto dni mlajšo sopotnico v njem. Golfa je z audijem A6 oplazil še 45-letni nemški voznik, vendar se je trk končal brez hujših posledic.

Medtem je cisterna pred seboj porivala dacio s štirimi potniki v obcestni jarek, tam pa sta se obe vozili ustavili. Cisterna na kolesih v jarku, dacia pa skoraj popolnoma zmečkana med cisterno in kamnito brežino. V razbitinah so umrli 43-letni voznik, po poročanju romunskih medijev višji državni tožilec Flavius Corneliu Chis, njegova 34-letna žena, njun petletni sin in 60-letna ženska. Peljali naj bi se na počitnice v Italijo.

Po nesreči je 50-letni voznik cisterne izstopil iz kabine in kraj zapustil peš. Po pričanju nekaterih očividcev naj bi se odpravil čez nasprotno smer avtoceste v gozd, številni policisti pa so ga včeraj še vedno iskali s psi, helikopterjem in termo kamero. Voznik naj bi bil okroglega obraza z očali, neobrit in krajših temnejših las, oblečen naj bi bil v sivo majico (in ne rdečo, kot so trdili prvi dan) in modre hlače. Včeraj in predvčerajšnjim ga je zaman iskal tudi direktor podjetja Traig Štefan Lazar.

Ključna so pravila

“Večina ljudi se z nesrečami osebno ne sreča in zato računajo, da so bolj varni, kot dejansko so. Ampak še posebno v prometu nikoli ne veš, kdaj se lahko zgodi nekaj nepričakovanega,” o občutku varnosti na cestah pravi psiholog Marko Polič s filozofske fakultete, ki se ukvarja s psihologijo v prometu. Zato so po njegovem prepričanju v prometu najpomembnejša pravila.

“Človek je ustvarjen za hitrosti do deset kilometrov na uro. Vse višje hitrosti presegajo naše naravne zmožnosti reagiranja. In zato imamo pravila. Če se jih držimo, ustvarimo okoli sebe bolj predvidljive razmere,” nadaljuje Polič. Raziskave so pokazale, da vozniki pogosto ne vidimo, česar ne pričakujemo. “Znana je raziskava z nevidno gorilo. Študentom so med košarkarsko tekmo naročili, naj štejejo podaje žoge. Med tekmo je na igrišče pritekel v gorilo preoblečen igralec, se na sredini igrišča potrkal po prsih in stekel stran. Polovica študentov ga sploh ni opazila,” je povedal.

Pričakujmo nepričakovano

Zaradi tega vozniki na začetku sezone ne opazimo motoristov in kolesarjev, zaradi tega morda na počasnem pasu nesrečni voznik cisterne ni opazil stoječih avtomobilov. Voznikovo pozornost lahko odvračajo tudi telefon, bolezen, izguba bližnjega, ločitev… “Vse to odvračanje pozornosti vodi v nesrečo. Če vozimo, moramo biti tudi z mislimi pri vožnji,” pravi Polič. “Dejstvo je, da lahko v vsakem trenutku na cesti pričakujemo nepričakovano oviro,” pravi komandir koprskih prometnih policistov Mitja Palčič. “To pomeni, da med vožnjo ne smemo brati, pisati sporočil, telefonirati … Vsi ti dražljaji vozniku zbijajo koncentracijo.” Po njegovem bi morali na vožnjo le spočiti in naspani vozniki, poleti pa bi morali imeti ob sebi vedno dovolj tekočine.

“Na avtocesti ni varno ustavljati. Če pa moramo kljub temu to storiti, se ustavimo le na odstavnem pasu ali nišah 113. Pa še takrat je treba takoj zapustiti vozilo in se umakniti za ograjo, ponoči pa še prej preveriti, ali se nismo ustavili na viaduktu. In takoj postaviti trikotnik,” pojasnjuje Palčič. Na počasnih pasovih je ustavljanje prepovedano, če bi se nam tam avto pokvaril, pa bi morali takoj na varno za ograjo. “Vključiš smerne kazalce in iz avta spraviš vse, od dojenčka do stare mame,” dodaja.

Po vsaki hujši nesreči skuša javnost osmisliti vzroke zanjo, vendar Polič pravi, da gre pri tem za površinske analize. Za odkritje pravih vzrokov bi morali storiti precej več. “Včasih gre za nevaren potek ceste, včasih za preprost prometni znak. V ZDA so v nekem avtu premaknili radio za nekaj centimetrov v desno, pa se je povečalo število nesreč. Na avtocesti ne pričakujemo pešca. Vse, kar nas preseneti, pa je tisto, kar vodi v nesrečo. In možnost teh presenečenj je treba odpraviti,” pojasnjuje Polič. Če so se nesrečni Romuni res ustavili na počasnem pasu, je to zagotovo nekaj, česar nihče ni pričakoval, dodaja Polič.

Hudo psihološko breme

Po rezultatih številnih analiz je v 90 odstotkih nesreč glavni krivec človek. “Ampak človek vstopa z nečim v interakcijo. Znana je raziskava po uvedbi sistema zaviranja ABS, ki so jo izvedli s taksisti v Münchnu. Več nesreč so imeli tisti z ABS sistemom, ker so se zanašali na tehniko in si privoščili bolj tvegano vožnjo. K sreči to pri avtocestah ne velja. So res hitrejše, ampak tudi varnejše,” je dodal. “Vsak človek, ki je udeležen v nesreči, ne glede na to, ali jo je zakrivil ali ne, doživlja neko osebno stisko. Uzreti mrtve ljudi še za reševalce, policiste in gasilce ni lahko. Ljudje se lahko počutijo krive, čeprav objektivno sploh niso. Lahko si govorijo, da bi lahko reagirali drugače, kot so. In človek se mora s tem soočiti. To je hudo psihološko breme. Lahko je zaradi tega pobegnil ... Ali bomo na koncu to kdaj izvedeli, je težko reči. Možnih pa je več scenarijev,” o pobeglem vozniku cisterne pravi Polič. DANIJEL CEK

---