Magnet za botanične sladokusce

Novaki so najbolj znani po Smučarskem centru Cerkno, domačini pa so prepričani, da obiskovalcem lahko ponudijo še marsikaj. Za popularizacijo svojega botanično izjemno bogatega vršaca - Kope - so minuli teden devetič zapovrstjo obiskovalce popeljali nanjo v spremstvu botanika dr. Jožeta Bavcona.

 Izhodišče poti na Kopo  Pri Raspetu, kjer domačini s Katro sprejmejo pohodnike na rednih junijskih vodenih pohodih. Foto: Saša Dragoš
Izhodišče poti na Kopo Pri Raspetu, kjer domačini s Katro sprejmejo pohodnike na rednih junijskih vodenih pohodih. Foto: Saša Dragoš

NOVAKI > Člani dejavnega vaškega turističnega društva se z različnimi prireditvami skušajo obiskovalcem predstaviti ne le kot smučarska, pač pa vsestransko bogata starožitna vas. Po etnološki prireditvi s predstavitvijo starih rokodelstev pred dvema tednoma, so minulo soboto obiskovalce popeljali na svoj 1360 metrski vršac Kopo. To je zložen triurni krožni pohod za botanične sladokusce.

Na (no)vaško ime radi pozabljajo, a ne tisti, ki vas spoznajo

Novaki dejansko ponujajo veliko več, kot le vožnjo skoznje (delijo se na Dolenje in Gorenje) na Smučarski center. Ta se razpenja po drugem najvišjem vaškem hribu Črnem vrhu in so mu nadeli ime kar po občinskem središču Cerkno. Podobno kot za partizansko bolnico, največjo spomeniško znamenitost v tej vasi, najpogosteje rečejo Franja pri Cerknem. Pri tem so Novačani s svojim potokom Cerknica (prej Cerkovnica), ki izvira pod Črnim vrhom, Cerknemu bržčas ponudili celo ime. Za zmedo z imeni se v turističnem društvu ne menijo. Želijo si le, da bi vas spoznalo čim več obiskovalcev. Poletje je kot nalašč za to.

Ker je smučarski center domačine spodbudil k urejanju turističnih kmetij s prenočišči in je poleti odprta tudi apartmajska koča - Alpska perla na smučišču, izbira izhodišča za spoznavanje Novakov ne bo pretrd oreh.

Etnološko navdahnjenim v vasi z muzejem starih kmečkih orodij, množico ohranjenih strojev, starih rokodelstev in običajev, ne bo dolgčas. Še manj športnikom ali sprostitve željnim. Med drugim so z vrha smučišča v Novake (do sedežnice Počivalo) pred tremi tedni odprli več urejenih prog za kolesarske spuste. Novaki so seveda tudi izhodišče za pohode in vzpone na okoliške transverzalne hribe. Bolj znana Porezen in Blegoš bomo tokrat zanemarili in se z domačini podali na Kopo.

Izhodišče je pri Raspetu, na meji Novakov z najdaljšo slovensko vasjo - Davčo oziroma na meji med Primorsko in Gorenjsko.

Neokrnjeno botanično bogastvo in rajski razgledi

Tu je turistično društvo pohodnike sprejelo s pesmijo, glasbo, domačimi dobrotami, nekdaj značilna Novačanka Katra (maskota društva, ki jo že leta za obiskovalce odlično igra Milena Mlakar) pa s polnim košem hudomušno začinjenih informacij o vasi in Kopi. Slednja - cilj pohoda - je s svojo značilno kopasto obliko (ime so ji bodisi ponudile tod še vedno značilne senene ali pa v v preteklost bolj odmaknjene oglarske kope) je z izhodišča vidna.

Čaka poldruga ura zložne hoje skozi gozd in čez senožeti, ki so s pestrim rastlinjem razlog za povabilo na vršac. Če ste željni razlage o rastju, potem boste morali počakati na voden pohod, ki ga društvo prireja sredi junija. Lahko pa se preprosto prepustite uživanju na barvitih travnikih. Tako kot je društvo zapisalo v zgibanko, ki jo boste seveda vzeli s sabo na pot: “tu lahko na eni sami senožeti sedimo ves dan, pa bo ta povsem izpolnjen.”

Zgibanka ponuja osnovne informacije o redkem rastlinju, ki raste tod in ga je na teh pobočjih in pod sosednjim Poreznom odkrival in raziskoval eden najbolj slovitih začetnikov botanike na svetu J. A. Scopoli (1723 - 1788).

Vse to ob zavedanju, da vam bo okolje ob skrbno označeni poti ponudilo večino biotske pestrosti naše države. “Slovenija ima najbolj pisano floro v Evropi. V njej so doslej opisali 3450 rastlin, v Angliji in na Nizozemskem denimo le nekaj več kot tisoč. To je 'produkt', ki ga turistom ne znamo ponuditi,” je povedal strokovni spremljevalec pohoda Jože Bavcon.

Kot direktor Botaničnega vrta v Ljubljani to ve, saj je pogosto priča začudenju tujcev nad našim neizmernim naravnim bogastvom. Samo z njim, mirom in širnimi pogledi (tja do morja ob jasnem vremenu in na Alpe na drugi strani) bo obiskovalce počastila Kopa. Vse ostalo, brez česar danes v življenju ne znamo in ne zmoremo, pa bodo ponudili gostitelji v Novakih.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano