Z britvijo nad sodobnega moškega

V ljubljanskem Gledališču Glej so na svetovni dan žena, osmega marca, premierno uprizorili Britev: duet za performerja in njegov karakter, nedavno pa je bila kot gostujoča predstava v soorganizaciji KUD Krea na sporedu tudi v SNG Nova Gorica.

LJUBLJANA > Pri ustvarjanju performansa so združili moči trije vidni ustvarjalci na področju uprizoritvenih umetnosti, da bi, kot omenjajo v spremnem besedilu k predstavi, obravnavali vlogo sodobnega moškega v družbi. Glejeva ekipa kljub razdeljenim vlogam (režiser, performer, dramaturg) performans podpisuje s skupnim avtorstvom. Na odru se sicer giblje le Ajdovec Borut Bučinel, znan kot režiser, performer, plesalec in gibalec, oblikovalec svetlobe in odrski tehnik, koreograf Sebastjan Starič pa pri projektu podpisuje režijo. Dramaturgijo je k Britvi prispeval dramaturg in režiser Marko Bratuš (v zadnjem času vse bolj popularen kot primorski 'gengsta repr' Smaal Tokk).

Kljub želji po objektivnem pristopu k obravnavani tematiki so ustvarjalci ugotovili, da se niti trije moški danes ne zedinijo več glede svoje vloge v družbi. Posledično so se problematike lotili subjektivno, z jasnim formalnim izhodiščem: fizično izraznostjo in gibanjem. Sodobne plesne predstave so vse bolj usmerjene k performansu in besedilu, zato so se želeli ustvarjalci Britve povrniti h gibu in fizičnosti. V središču Britve pa je izvedba performativnih sekvenc, pri katerih Borut Bučinel vseskozi sodeluje z občinstvom, ga naslavlja, se nanaša nanj in z njim koketira.

Vloga performerja je tako postavljena ob bok vlogi moškosti v sodobnem svetu. Sodobni moški kot univerzalna kategorija naj bi zadoščal vsem potrebam in bil podobno fleksibilen, kot to velja za performerja: znati mora navdušiti, biti občutljiv, pozoren in do neke mere feminilen ter hkrati ohranjati ideal ali idejo, če ne kar fantazmo moškega, ki ima vse pod nadzorom. Večina od performerja pričakuje, da bo odličen igralec (torej varuh iluzije), podobnim pričakovanjem pa naj bi zadostil tudi sodobni moški.

Odlik Britve je več; ena od njih je gotovo zelo sproščen pristop k obravnavi občutljive teme, ne da bi bila zato predstava formalno nedorečena. Performans ali gledališko-plesna predstava ne ponuja ustreznih odgovorov na zapletena vprašanja ali metafizičnih razglabljanj, ampak raje prikazuje gibalno-performativne sekvence na temo (izgubljene) moškosti: od dušečega in zaprašenega ideala močnega, vzdržnega moškega do feminilnega moškega, zapeljivca in sramežljivca.

Britev: duet za performerja in njegov karakter v produkciji Gledališča Glej se s klišeji o moškosti, pa tudi s povsem realnimi dilemami, poigrava tako lucidno in ustvarjalno, da bi bila vsekakor dobrodošlo še gostovanje predstave na južnem Primorskem. ANJA BAJDA

---