Po pomoč le k usposobljenim limfterapevtom

Limfna tekočina izteka iz delov telesa po različnih poteh. Če začne zastajati v tkivu, se pojavi limfedem, ki se navzven najpogosteje kaže kot otekanje nog ali rok. Povzročijo ga lahko prirojene nepravilnosti na limfnem sistemu, pa tudi večje poškodbe ali odstranitev limfnih žil in bezgavk. Zato se pogosto pojavi tudi pri rakavih bolnikih, zlasti po raku na dojki in v trebušni votlini.

Najbolj izrazit znak limfedema je oteklina. Najpogosteje oteče noga ali roka, včasih tudi vrat, obraz, trebuh in kakšen drugi del telesa, ki postane težji, utesnjen, z napeto kožo in manj gibljiv. Spremljajo ga lahko tudi mravljinčenje, odrevenelost in pekoč občutek, pojasnjujejo v Slovenskem strokovnem združenju za limfedem (SSZL), ki pod vodstvom Primorke Silve Uršič deluje dobri dve leti.

Uršičeva je fizioterapevtka in mednarodna inštruktorica manualne limfne drenaže po dr. Voddru, s katero se ukvarja od leta 1992. “Najučinkovitejša metoda za zdravljenje limfedema je kombinirana dekongestivna terapija (CDT), ki je sestavljena iz štirih delov: ročne limfne drenaže, kompresijskega povijanja, vaj in nege kože,” pojasni Uršičeva.

Limfa ali mezga je brezbarvna telesna tekočina, ki se pretaka po limfnih žilah. Sestavljena je iz beljakovin, maščob, odpadnih celičnih snovi in vode. Limfni sistem je vzporeden venskemu krvnemu obtoku, zgrajen je iz mreže limfnih kanalov in limfnih vozlov (bezgavk). Medtem ko krvni sistem poganja srce, se limfa pretaka s pomočjo pomožnih črpalk: s pulzacijo okoliških arterij, z razlikami v tlaku v prsni in trebušni votlini, gibanjem mišic, peristaltike. Limfne kapilare vsrkajo iz tkiva vodo in odpadne snovi, ki se zaradi svojih lastnosti, predvsem velikosti molekul, ne morejo vsrkati v krvni sistem. Prek limfnih žil se limfa transportira v krvni obtok, še prej pa se prečisti v številnih bezgavkah (v telesu jih je okrog 600, tretjina v vratu). Poleg tega ima limfni sistem pomembno vlogo pri vzdrževanju ravnovesja tekočin v organizmu. Iz tkiva odplavlja poleg ostankov metabolizma tudi bakterije, tujke, beljakovine in do dva litra vode dnevno.

Le k limfteapevtu z licenco

Limfno drenažo lahko izvajajo le strokovno usposobljeni limfterapevti po metodi dr. Voddra. Pri tem za kozmetične namene zadošča začetni tečaj, za terapevtske pa morajo imeti izvajalci tretjo stopnjo (160 ur usposabljanja) in licenco obnavljati vsaki dve leti. Seznam licenciranaih limfterapevtov je objavljen na spletni strani SSZL.

“Ročna limfna drenaža ni alternativna tehnika, temveč temelji na znanstvenih dokazih, zato jo pri nas izvajamo tudi v sklopu uradne medicine, na napotnico,” pojasni Uršičeva. Med bolniki, ki prihajajo na terapije z napotnico, je največ rakavih. Ne sicer med zdravljenjem, saj med njim limfno drenažo odsvetujejo, marveč kasneje, ko se pojavi limfedem kot njegova posledica. Žal so zaradi pomanjkanja limfterapevtov oziroma omejenega obsega zdravljenja čakalne dobe dolge, zato se mnogi odločajo za samoplačniško terapijo.

Drenaža preusmeri limfni tok

“Pri rakavih obolenjih lahko nastane limfedem kot posledica rentgenske terapije,” na spletni strani Europodonne pojasnjuje dermatovenerologinja dr. Tanja Ručigaj in kot terapijo svetuje: “Izplaviti edem in vzdrževati stanje s kompresijskimi pripomočki.”

Najpogosteje se limfedem pojavi po raku v trebušni votlini in raku na dojki. “Ko so kot posledica raka na dojki odstranjene podpazdušne bezgavke, je odtok limfe iz roke in kože dojke ter zunanje strani dojke prekinjen. Če so odstranjene dimeljske bezgavke, je moten odtok iz genitalij in nog,” pojasni Maja Cerkvenik, ena izmed peščice limfterapevtk s certifikatom, ki delujejo na Primorskem. “Limfni sistem lahko do neke mere kompenzira okvare oziroma sam preusmeri tok limfe. V kolikor kompenzacija deluje dobro, se limfedem morebiti ne bo pojavil. Lahko pa se pojavi kmalu po operaciji ali tudi več let po njej,” nadaljuje.

Kako pri tem pomaga limfna drenaža? “Z ročno limfno drenažo lahko preusmerimo limfni tok s prizadetega predela na območje, kjer limfne žile še normalno delujejo. Na primer: pri odstranjenih bezgavkah v podpazduhi je preusmeritev toka v dimeljske bezgavke ter podpazdušne bezgavke na nasprotni strani. Pri odstranjenih bezgavkah v dimljah je preusmeritev toka limfe v podpazdušne bezgavke,” pojasni Cerkvenikova. Tehnika ročne limfne drenaže po dr. Voddru temelji na nežnih, polkrožnih, črpalnih gibih, ki stimulirajo limfni tok.

Nikar strojne drenaže

Pri tem vsa stroka opozarja, da je za zdravljenje limfedema primerna samo ročna limfna drenaža: “Strojna limfna drenaža je pri bolniki z limfedemi odsvetovana, ker je pritisk na enoto površine s strojem prevelik in lahko dodatno okvari limfne poti. Poleg tega je potrebno limfne poti najprej odpreti na telesu, da tekočina iz določenega dela lahko izteka. Literatura navaja, da obstaja velika možnost, da se edem premakne denimo iz okončine na del trupa, od koder ga je potem treba odstraniti z ročno limfno drenažo. V nasprotnem primeru bi se stanje še poslabšalo,” poudarja Cerkvenikova. Pritrjuje ji tudi dr. Ručigajeva.

Manualna (ročna) limfna drenaža vpliva na:

> avtonomni živčni sistem,

> zmanjšanje bolečine,

> imunski sistem,

> ima drenažni učinek.

V medicini uporabljajo ročno limfno drenažo pri zdravljenju:

> velikih limfostatičnih edemov: po mastektomiji, primarnih in sekundarnih edemov noge, edemov glave,

> edemov travmatskega izvora: hematomov, zvinov, izpahov in dislokacije sklepov, lezije meniskusa in ligamentov, rupture mišic, zlomov, Sudeckove distrofije,

> lokaliziranih edemov po operativnih posegih: ortopedskih, plastičnih, lepotnih in oralnih kirurških posegih,

> opeklin in brazgotin,

> edemov podpornega in vezivnega tkiva: vnetni revmatizem, atroze, artropatije, sistemska obolenja vezivnega tkiva, revmatizem mehkih tkiv, osteoporoza,

> lokalnih edemov centralnega živčnega sistema in perifernih živcev: apopleksija, migrena, glavoboli, pretres možganov, meniere sindrom, motnje sluha, tinitis, glavkom, trigeminus nevralgija, pareza nervusa facialisa, skleroza multipleks, cerebralna paraliza, nadaljevalni tretmaji po Herpes Zostru,

> lokalnih edemov žilnih sten in venskih edemov,

> lokalnih kroničnih vnetij respiratornega trakta: kronični rinitis, sinusitis, kronični tonzilitis, bronhitis in bronhialna astma,

> motenj prebavnega trakta: habitualna konstipacija, ulkusni kolitis,

> dermatoloških indikacijah.

MARICA URŠIČ ZUPAN

---