“Razstava je izpolnitev stoletnih želja”

V Notranjskem muzeju Postojna po dvoletnem delu jutri odpirajo stalno razstavo Muzej krasa. Z njo je ta svetovni fenomen dobil svojo osrednjo slovensko razstavo, Notranjski muzej pa prvič v svoji zgodovini priložnost, da je to, kar že desetletja hrani, zbira, preučuje in ohranja, tudi celovito predstavi javnosti.

POSTOJNA > “Odprtje stalne razstave pomeni izpolnitev stoletnih želja,” je pred jutrišnjim odprtjem Muzeja krasa poudaril Anton Velušček, strokovni vodja Notranjskega muzeja Postojna. Prve zamisli o kraškem muzeju v Postojni namreč segajo v začetek prejšnjega stoletja. Uresničevati so se začele z Notranjskim muzejem, ki pa vse od ustanovitve leta 1947 do pred nedavnim, ko je dobil stalne prostore, možnosti dostojne predstavitve svojega bogatega gradiva javnosti ni imel.

Ko se je s pridobitvijo muzejske stavbe in tudi evropskega denarja ponudila priložnost, pa posebnega dvoma o tem, kaj bo rdeča nit stalne razstave pokrajinskega muzeja, ki pokriva območje med Ljubljano in Istro, ni bilo.

“Razstava nosi ime Muzej krasa, saj je postavljena v Postojni, ki je središče raziskovanja krasa v svetovnem merilu. Gre za izjemno razstavo, ki postavlja muzej pred nove naloge, obenem pa predstavlja zelo veliko priložnost,“ je poudaril Velušček. S postavitvijo razstave Muzej krasa Slovenija in Postojna zaokrožujeta niz kraških institucij, od Postojnske jame in Vivarija do Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU.

Pod budnim Valvasorjevim očesom

“Ob besedi kras najprej pomislimo na kraški pršut, teran, lipicance in kraško burjo. Mogoče so Kraševci zato nekoliko ljubosumni, tisti z območja, ki ga pišemo z veliko začetnico. Toda Kraševci so vsi ljudje, ki živijo na kraških območjih,” pa se je ob včerajšnji premierni predstavitvi razstave nekoliko pošalil koordinator kustosov Slavko Polak. In poudaril, da so po našem klasičnem krasu dobila ime vsa ostala kraška območja po svetu. Glavni razlog, da pokrajina postane kraška, pa je, kot je razložil Polak, v vodi topna kamnina.

Predmet razstave je razlaga nastanka krasa, njegovega tisočletnega razvoja in najrazličnejših kraških pojavov; predstavlja pa tudi biotsko raznolikost krasa in človekovo življenje v kamniti pokrajini.

V prvem nadstropju je na velikem platnu na steni pomenljivo navzoč tudi Janez Vajkard Valvasor. “Njegovo razmišljanje je začetek znanstvenega raziskovanja pretakanja vode v krasu. Bil je prvi opisovalec kraškega polja in raziskovalec jam. On je na nek način utemeljitelj tega, da je klasični kras tu in ne nekje na Kitajskem,“ je izpostavil soavtor razstave Andrej Mihevc iz Inštituta za raziskovanje krasa.

V zavetju previsov, spodmolov in jam

Najbolj zanimivemu kraškemu pojavu, kraškim jamam, pa je posvečeno kar celo nadstropje.

“Pred milijon leti, v času ledenih dob, so bile kraške jame pasti, v katere so padle velike ledenodobne živali. V jamah lahko najdemo kosti izumrlih živali, jamskega medveda, leva, hijene, nosoroga, slona, celo ostanek povodnega konja so pred sto leti našli v Postojnski jami,“ je eno od poglavij jamske zgodbe odstrl Polak. “Jame so tudi bogat vir arheoloških podatkov. Zgodnji človek je jame na krasu uporabljali kot zavetišča, bivališča, skrivališča, tudi kot skrivališča dragocenih predmetov in nenazadnje kot smetišča,“ ga je dopolnila kustosinja arheologinja Alma Bavdek.

Grad je skrival zaklad

Zelo znano srednjeveško bivališče je Predjamski grad, ki je umeščen na vhod kraške jame. V njem so med obnovo odkrili Predjamski zaklad, ki velja za eno največjih dragocenosti, ki jih hrani Notranjski muzej. Gre za najdbo pozlačenega in posrebrenega pivskega posodja, ki pripoveduje zgodbo o družabnem življenju, ki se je odvijalo ob svečah ter s hrano in pijačo obloženo mizo.

Razstava predstavlja tudi zgodovino jamarstva in vzporedno z njo razvoj turizma v jamah.

“Predstavitev je zasnovana zelo dinamično, saj se v njej prepletajo tako dokumentarna gradiva, redki in dragoceni predmeti, multimedijske in interaktivne vsebine kot tudi številne praktične delavnice,” je še poudaril Polak. In dodal, da je prav zato zanimiva za vse skupine in starosti obiskovalcev, od najmlajših do turistov in strokovne javnosti, prilagojena pa je tudi osebam s posebnimi potrebami.

Avtorji razstave so muzejski kustosi biolog Slavko Polak, arheologinja Alma Bavdek, etnologinja Magda Peršič, zgodovinarka Alenka Čuk ter zunanji sodelavec krasoslovec Andrej Mihevc.

Razstava je sicer nastala v okviru evropskega projekta Muzeji Jadrana bogatijo kulturni turizem - Museum cultour; Zavod Znanje, v okviru katerega kot organizacijska enota deluje Notranjski muzej, pa je z njo kot partner pridobil 740.000 evrov nepovratnega denarja.

VERONIKA R. ŽENKO

---