Kosovela bodo kmalu brali tudi Japonci

Škocjan je minuli teden gostil 12. pesniško-prevajalsko delavnico Zlati čoln. Letos so udeleženci prišli iz sedmih držav, kulturna okolja izven Evrope sta zastopala predstavnika Nikaragve in Japonske.

Iz pogovora o prevajanju poezije se je izluščila nuja o predhodnem poglabljanju v čustveni svet prevajanega avtorja ter čas in prostor, ko je njegovo delo nastalo Foto: Bogdan Macarol
Iz pogovora o prevajanju poezije se je izluščila nuja o predhodnem poglabljanju v čustveni svet prevajanega avtorja ter čas in prostor, ko je njegovo delo nastalo Foto: Bogdan Macarol

ŠKOCJAN > “Podobnih delavnic, kjer se pesnik - prevajalec druži z drugojezičnim pesnikom - prevajalcem, sem se udeležil tudi drugod. Če primerjam to izkušnjo s tisto v Parizu, ugotavljam, da je ta manj formalna in zato bolj produktivna. Če dodam še Škocjanske jame z reko, nad katero dobesedno delamo, je to eden najbolj impresivnih krajev na svetu, ki pusti globok vtis in je vir dodatnih inspiracij tudi za nas prevajalce,“ je po enotedenskem druženju s kolegi vtise strnil Ciaran O'Driscoll iz Irske, ki je doma objavil šest zbirk poezije.

Pomembnost osebnega večdnevnega druženja avtorjev in prevajalcev, teh je bilo letos trinajst, je poudarila tudi Pauliina Haasjoki iz Finske. “Pri nas so slovenski avtorji, ravno zaradi mojih predhodnikov na teh delavnicah, bolj znani, kot bi bili sicer. Pri prevajanju se poslužujemo vmesne angleščine, ki pa jo dopolnjujemo skozi osebna temeljita razčiščevanja pomenskih nians ter okoliščin, v katerih je nastala pesem ter s tem njene sporočilnosti. Ta dogodek ni pomemben le zato, ker tu prevajamo, temveč tudi zato, da tkemo mrežo povezav, ki ostane tudi po zaključku dela,“ je dodala Finka, ki kar ni mogla prehvaliti lepote kraja in gostoljubnosti domačinov.

Delavnice se je udeležilo tudi sedem Slovencev. ”Od tujcev sem že slišala, da je ta delavnica na dobrem glasu, zato sem počaščena, da sem bila letos povabljena tudi sama. Te dni sem v nemščino prevajala slovenske avtorje. Ob kakovostnih prevodih, ki na tej in tudi drugih delavnicah nastanejo, pa kot država pozabljamo, da niso dovolj, saj moramo poskrbeti, da tudi izidejo. Ob svetovnem zasičenju s prevodi je zato potreben še dodaten marketinški napor, da te sploh opazijo,“ zatrjuje Urška Černe Potočnik.

Iztok Osojnik, ki je predstavljal organizatorja, Literarno društvo IA, je bil koordinator delavnice. Poleg prevajanj in dveh javnih branj prevedenih del (eno je bilo v cerkvi v Škocjanu, drugo v Trubarjevi hiši v Ljubljani) je vodil tudi pogovor o prevajanju poezije z udeleženci delavnic.

“Prevajaš lahko dobesedno, kar pa ob tem, da je poezija najbolj kompleksna oblika jezika, ni dobro. Ob tem delu je namreč pomembno, da se ob iskanju in nizanju besed v stavke poglobiš tudi v avtorja ter v čas in prostor, ko je pesem nastala. Ob takem prevodu pridobita tako prevajalec kot tudi bralec, ki si širita obzorja in duhovno rasteta,” je povzel zaključke pogovora.

Namen delavnice je, da povezuje starejše, mednarodno uveljavljene udeležence z mladimi in perspektivnimi udeleženci, ki so se v svoji generaciji že uveljavili, in jih skuša vpeljati v mednarodni prostor ter tako vzdrževati kontinuiteto mednarodno zanimivih pesnikov in pesnic iz Slovenije ter tujih pri nas.

Poleg tega, da pomagajo uveljaviti tudi tiste avtorje, ki so v slovenskem kulturno-političnem prostoru zaradi svojega odrinjenega družbenega statusa neupravičeno marginalizirani, se z njihovim posredovanjem v svetu širi tudi vedenje o naših klasikih. “Ravno letošnja udeležba japonskega pesnika Hiroshi Hasebeja, ki je odšel domov poln čustvenih vtisov o okolju, kjer je rasel in delal Kosovel, je dodatno zagotovilo, da bo v kratkem izšel izbor Kosovelovih del tudi v japonščini,” pravi Osojnik, s čimer nakazuje, da je njegov cilj delavnico v bodoče še bolj internacionalizirati na svetovni ravni.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano