“So samo še slabi fantje - vsi kršijo pravila”

Kaj se pravzaprav dogaja v razburkani Ukrajini, v katero so že več mesecev uprte oči svetovne javnosti, in kako se vse skupaj utegne zaplesti ali razplesti, smo povprašali Polono Frelih, novinarko iz med strma pobočja utesnjene Baške grape, ki je kot Delova dopisnica šest let poročala s širne ruske stepe.

> Kako spremljate dogajanje na Krimu?

“Tokrat ga ne spremljam kot poročevalka, pač pa predvsem kot bralka tega, kar o Ukrajini pišejo ruski, ukrajinski in drugi mediji. Na svojem blogu Polonafrelih.com dodajam tiste kamenčke k zapletenemu mozaiku ukrajinske krize, ki jih v slovenskih časopisih in na televizijskih postajah praviloma ni, ali pa so premalo izpostavljeni. Poročanje se mi zdi izrazito enostransko, seveda v prid zahodni agendi, precej odsotni pa so ruski argumenti, pogledi ... Drži, da je v ruskih državnih medijih v tem trenutku ogromno propagande - nenazadnje gre za državo v 'vojni'. Hkrati je napačna predpostavka, da je vse, kar pride iz Rusije, umazana propaganda, vse, kar pride z zahoda, pa čista resnica. Po šestih letih Rusije in številnih poteh po Ukrajini, virih na ukrajinski in ruski strani mislim, da znam vsaj približno ločiti zrno od plev. Teza o zlobni Rusiji in dobrem Zahodu je že zdavnaj preživeta, kar se je dokončno izkazalo prav v Ukrajini. V mednarodni politiki ni več 'good in bad guys', so samo še slabi fantje - vsi kršijo pravila. Igra velikih v Ukrajini je izjemno umazana. Najvišjo ceno bodo seveda plačali navadni Ukrajinci. Geopolitično preigravanje je skorajda tako umazano kot v Siriji, ki je tudi zaradi tega postala daleč najhujša človeška tragedija v 21. stoletju. Po drugi strani pa - če bi prej poslušali ruska opozorila o grožnji islamistov, stvari verjetno ne bi prišle tako daleč.”

> Kako resno je po vaši oceni burno dogajanje v Ukrajini za svet? Bosta Putin in Obama zmogla tudi tule najti kompromis?

“Združene države Amerike so v tem primeru definitivno podcenjevale ruskega predsednika Vladimirja Putina - velemojstra umazanih intrig. Dejstvo je, da je bila Rusija potisnjena v kot in ni imela druge izbire. Ali naj bi se kar brez boja pustila izgnati iz tradicionalno ruske interesne sfere? Pri ruskem ravnanju na Krimu gre seveda za kršenje mednarodnega prava, vendar je govor o okupaciji po mojem mnenju v resnici nekoliko demagoški. Ruska vojska je na Krimu prisotna že od 17. stoletja, saj je tam baza ruske črnomorske flote. Več kot 60 odstotkov prebivalcev Krima je ruske narodnosti, zato na ruske vojake ne gledajo kot na okupacijsko silo. Pravzaprav jim izrekajo dobrodošlico - s cvetjem, ruskimi zastavami, pesmimi -, o čemer lahko ameriška 'osvobodilna vojska' v Iraku ali Natove enote v Afganistanu samo sanjajo. Edini nasprotniki Rusov na Krimu so krimski Tatari, avtohtoni prebivalci, ki jih je sovjetski voditelj Josif Stalin izgnal v Srednjo Azijo. Z obtožbo, da so sodelovali z okupatorjem. Pri dogajanju v Ukrajini gre po moji oceni za utrjevanje nove multipolarne svetovne ureditve. Rusija se je že s Sirijo - kjer je z diplomatskimi prizadevanji ustavila ameriško intervencijo (po mojem mnenju po zaslugi številnih obveščevalnih podatkov, s katerimi so dokazovali, da kemični napad ni bil delo sirskega predsednika Bašarja al Asada) - utrdila na mednarodnem parketu. Zdaj sveta nikakor ne bo več mogoče upravljati izključno iz Washingtona, saj bo Rusija s svojim delovanjem v Ukrajini dokončno utrdila vlogo antipoda ameriškemu unilateralizmu. Lahko bi rekli, da vstopamo v novo hladno vojno. Žalostno je, da se je Evropska unija dokončno potrdila kot ameriški vazal, ki slepo izpolnjuje ukaze Washingtona. Samo spomnimo se prestreženega telefonskega pogovora med pomočnico ameriškega državnega sekretarja Victorio Nuland in ameriškim veleposlanikom v Kijevu, kjer so Evropo, kar zadeva Ukrajino, zelo eksplicitno nekam poslali. Telefonski pogovor je dokazal še, da so začasno ukrajinsko vlado izbrali v Washingtonu, ne pa prebivalci Ukrajine, zato ne more biti legitimna. Tukaj ima Putin popolnoma prav. Vse, kar pride iz njegovih ust, ni vedno umazana propaganda in v Ukrajini je dejansko prišlo do protiustavnega državnega udara. Odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je resda skorumpirana baraba, vendar demokratično izvoljena. Leta 2010 je v drugem krogu z 48 odstotki glasov proti 45 premagal Julijo Timošenko, volitve pa so za legitimne označili tudi mednarodni opazovalci. Janukoviča - strahopetnega postsovjetskega birokrata - zdaj prikazujejo kot množičnega morilca, ki je najel ostrostrelce, da so pobijali miroljubne protestnike na Majdanu. Kakšna demagogija! Na dan prihaja vse več indicev, da so ostrostrelce, ki so kosili tako po protestnikih kakor po policiji, pravzaprav najeli organizatorji Majdana. Da bi izsilili spremembo režima in humanitarno intervencijo. V Ukrajini je vse mogoče, nič ni izključeno.”

> “Če bo do vojne prišlo, bo to vojna brez enega samega izstreljenega naboja,” pišete na svojem blogu. Zakaj ste tako prepričani o tem? Kaj pa odlično oboroženi ruski vojaki, ki stojijo iz oči v oči s slabše opremljenimi ukrajinskimi?

“Še vedno vztrajam pri tem, da konvencionalne vojne ne bo, moja ocena pa je nastala na podlagi poznavanja razmerij sil na Krimu. Krimski Tatari se seveda ne bodo zoperstavili Rusom, številni ukrajinski vojaki so že prestopili na rusko stran. Preostala ukrajinska vojska po lekciji iz rusko-gruzinske vojne leta 2008 verjetno ne bo tvegala konfrontacije z Rusijo. V gruzinskih separatističnih pokrajinah Abhaziji in Južni Osetiji je ruska vojska v 'blitzkriegu' dobesedno pregazila z ameriškim orožjem opremljeno in s strani ameriških vojakov izurjeno gruzinsko vojsko. V nasprotju s pričakovanji takratnega gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija zveza Nato seveda ni intervenirala. Mislim, da niti tokrat ne bo. Razmere v Ukrajini so seveda tako napete, da se lahko razmere spremenijo čez noč. Ena sama napačna poteza lahko prinese vihar. Na ozemlju Ukrajine deluje ogromno provokatorjev - ruskih, ukrajinskih in seveda tudi ameriških.”

> Je Julija Timošenko sposobna Ukrajino popeljati iz krize?

“Plinska princesa Julija Timošenko je Ukrajino sposobna popeljati samo še v večjo krizo. Spomnite se samo njenih pozivov protestnikom takoj po izpustitve iz zapora, ko je iz invalidskega vozička kričala 'do zadnje kaplje krvi'. 'Kraljica teme' kot jo imenujejo na vzhodu Ukrajine in v Rusiji, ni nič manj skorumpirana od Janukoviča. Je del problema, ne pa rešitve. Za proruski vzhod in jug ima celo manj posluha, kakor ga je imel Janukovič za proevropski zahod.”

> V Ukrajini se zdaj zelo krepi radikalni nacionalizem. Kaj menite, bo žel uspeh tudi na volitvah?

“Verjetno kratkoročno, dolgoročno pa ne. Tako kakor po oranžni revoluciji, ki je prinesla veliko razočaranje, se bo Ukrajina po mojem tudi tokrat spet naslonila na Rusijo. Uradna Moskva bo to dosegla predvsem z ekonomskimi ukrepi kot je denimo višja cena za plin, kar je že storila. Moskva si želi, da bi v Kijevu spet sedela njena lutka. Prav v tem leži velika tragedija Ukrajine. Zaradi interesov velikih bo zelo težko postala v resnici neodvisna država.”

> Kako verjetna se vam zdi možnost, da se Ukrajina razcepi v več držav?

“Najprej želim poudariti, da v nasprotju s splošnim prepričanjem vojna po mojem ni v interesu Rusije. Zakaj le? Status, ki ga je imela v Ukrajini do zdaj, ji je povsem ustrezal. Poleg tega rusko gospodarstvo trenutno ni v najboljši kondiciji. Ne verjamem niti, da si Rusija želi razpada Ukrajine. Po mojem je v interesu Moskve, da Ukrajina ostane v sedanjih okvirih, na oblasti v Kijevu pa želi videti svojo marionetno oblast. V tem je pravzaprav največji ruski cinizem! Kar se tiče Krima bo verjetno postal nekakšen ruski protektorat, tako kot gruzinski separatistični pokrajini Južna Osetija in Abhazija. Čeprav je tamkajšnje vodstvo uradno Moskvo dobesedno moledovalo, naj jim dovoli postati del Ruske federacije, je bil odgovor odločen niet. Moskva jih je seveda priznala kot samostojni državi, čeprav sta vse kaj drugega od tega. De facto sta seveda samo podaljšek Rusije. Nekaj podobnega vidim na Krimu, kjer bo 16. marca referendum, na katerem bodo glasovali, ali ostati del Ukrajine ali se priključiti Rusiji. Tudi zaradi naše izkušnje bi Slovenci morali imeti posluh za njihovo pravico do samoodločbe.”

> Slovenija spet menca. Kaj lahko stori? Kaj bi morala storiti?

“Tokrat se mi zdi Slovenija še preveč aktivna. V mislih imam pobudo slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, da posreduje med Evropsko unijo in Rusijo. Pobuda je, milo rečeno, izjemno ambiciozna, saj Slovenija ni sposobna rešiti niti ozemeljskega spora, ki ga ima s sosednjo Hrvaško. Hkrati se mi zdi izjemno hinavsko zgražanje Zbora za republiko, ki zaradi 'ravnanja, ki je škodljivo za Slovenijo', Erjavca poziva k odstopu. Nenazadnje je Slovenija gostila prvo srečanje Putina in Busha na Brdu pri Kranju, ponujala pa se je tudi za gostiteljico spravnega srečanja med papežem in patriarhom ruske pravoslavne cerkve. Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je kot predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi med potmi po Kavkazu in Srednji Aziji 'reševal svet', očitno verjame, da so lahko drzne diplomatske pobude samo njegova domena. Slovenija naj podpre mirno rešitev krize, brez predpostavke, da je problem v celoti 'ruski proizvod'.”

ANDRAŽ GOMBAČ

---