Najtežji del procesa: zbiranje denarja

Slovenski film Izgubljen, da najden, ki pravkar prihaja v kinematografe, ni pospremljen z nagradami FSF - pedigre tega filma je povsem drugačen. Pomembna beseda je predvsem navdušenje - morda že skoraj neverjetna želja, da bi posnel film. Tomaž Šneberger je namreč šofer tovornjaka, ki je obenem tudi režiser in scenarist.

Katja Šimek
Katja Šimek 

Katja Šimek igra eno glavnih vlog v filmu - je Celjanka, študentka podiplomskega študijskega programa na Fakulteti za management Koper. Kot igralka se še nikoli ni preizkusila v resnejših vlogah, zato ji je snemanje tega filma predstavljalo še večji izziv, a hkrati tudi uresničitev dolgoletne želje. Ta avdicija je torej bila prva, na katero je sploh šla in nazadnje bila izbrana. Je tudi edina iz ekipe, ki jo je Tomaž izbral na ta način. Ostali člani ekipe prihajajo pretežno s Ptuja.

Katja Šimek: “Zame je bilo vse novo, zato mi je največji izziv predstavljala prav moja vloga, igram namreč lik Ane. Igrati mi je pomenilo vživeti se v lik, ki ne predstavlja idealnega dekleta, ampak osebo, ki je na trenutke takšna, kakršna nobena ženska ne bi smela biti. Na snemanju smo se sicer dobro ujeli, zabavnih trenutkov je bilo kar nekaj ... Smeh in veselje smo potrebovali, da smo lahko izvedli ta projekt, kajti snemanja so trajala tudi po šestnajst ur dnevno. Menim, da če ne bi bili tako dobri kot ekipa, tega projekta ne bi mogli izpeljati, tako kot smo ga.”

> Tomaž, imeli ste mnogo poklicev in to ne le v Sloveniji. Bili ste recimo učitelj angleščine na Tajvanu. Zakaj se zdaj odločate za film?

“Film je definitivno medij, s katerim lahko svoje ideje oziroma slike v svoji glavi posredujem tudi drugim. Glede na to, da se ideje zdijo zanimive meni, bi se morda lahko še komu drugemu.”

> Scenarij je čakal na začetek snemanja pet let, vmes ste zbirali denar ...

“Scenarij je bil napisan v letih 2005 do 2006. V resnici vmes nisem zbiral denarja, ampak sem se leta 2011 enostavno odločil, da bom ne glede na vse film posnel … Denarja nisem imel in sem se bil pripravljen s tem ukvarjati kasneje. Zdaj, po treh letih, še vedno vozim tovornjak in vsak evro, ki ga zaslužim in ki mi ga ne poberejo zablokirani računi, gre v film … Zbiranje sredstev torej še traja - čeprav je bil film posnet za zelo malo denarja. To zbiranje denarja je najtežja plat procesa - še zdaj se zgodi, da včasih nimam niti za malico.”

> ... in najlažja plat?

“Najlažje je bilo film posneti - saj sem imel zelo dobro in delavno ekipo.”

> Film je označen kot romantična drama, ki ni enostaven žanr, vsaj če ga želite narediti dobro?

“Film je označen kot romantična drama, a jaz ga prej vidim kot psihološko dramo …”

> Klasično vprašanje: ali obstaja zgled - film, režiser, po katerem ste se ravnali?

“Ravnal sem se predvsem po slikah, ki sem jih videl v svoji glavi, ko sem pisal scenarij. Temu sem se prilagajal, kolikor je pač bilo mogoče … glede na finančne razmere.”

> Pri oblikovanju filma ste se lotili poteze, rahlo nenavadne za slovenski film. Imeli ste testno prikazovanje filma z vprašalniki za občinstvo ... Kako to, da ste se odločili za to potezo, in kakšni so bili rezultati projekcije?

“Testno predvajanje smo organizirali preprosto zato, da bi videli, kakšni bodo odzivi občinstva. Glede na to, da na Ptuju bolj kot ne vsi poznajo igralce, me je predvsem zanimalo, ali bodo gledalci lahko premostili to, da človeka poznajo, in se namesto tega posvetili liku, ki ga ta človek igra … To nam je tudi uspelo in odzivi so bili več kot odlični…”

> Vem, da imate napisane scenarije za še nekaj filmov - naslednja faza je torej snemanje kratkega filma ali snemanje celovečerca?

“Imam napisane scenarije za tri celovečerce in približno dvajset idej za naslednje celovečerce … naslednji projekti naj bi bili Teža na Ramenih, dokumentarni celovečerec in 28 oddaj o tovornjakarjih po Evropi. Če bom le našel kakšnega investitorja …”

PETER ZUPANC


Najbolj brano